Jedro

Da lahko sodišče skrbno oceni vse okoliščine v zvezi s pogoji za oprostitev plačila stroškov postopka, mora stranka v skladu z določbo drugega odstavka 169. člena ZPP predlogu za oprostitev priložiti potrdilo pristojnega upravnega organa o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju članov gospodinjstva, potrdilo o svojih dohodkih in o dohodkih članov gospodinjstva, zadnjo odločbo o dohodnini ter morebitne druge dokaze. Enaka obveznost velja za mladoletnika. Le ko sodišče razpolaga z vsemi dokazi, lahko, kot mu nalaga zakon, skrbno presodilo vse okoliščine. Ker mladoletni tožnik predlogu za oprostitev stroškov postopka tudi po naknadnem pozivu sodišča ni priložil vseh potrebnih dokazov (podatkov o dohodkih matere), dokazno breme pa nosi sam, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni uspel izkazati pogojev za taksno oprostitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks, ker tožnik kljub pozivu, ni predložil ustreznih dokazov.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožnik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi pojasnjuje, da je že ob vložitvi tožbe navedel, da je mladoleten, dijak srednje zdravstvene šole, brez rednih dohodkov ter da ga preživlja mati in mu zato premoženjsko stanje ne omogoča plačila stroškov postopka. Predlogu je priložil tudi potrdilo o premoženjskem stanju Davčne uprave RS, Davčnega urada Ljubljana zase ter za zakonito zastopnico. Iz potrdila izhaja, da tožnik nima premoženja; mati pa je lastnica garaže. Ker se tožnik redno šola in je nezaposlen, ni mogel predložiti potrdila o svojih dohodkih in odločbe o dohodnini, saj dohodkov ter dohodninske odločbe nima. Prav tako tožnik ne preživlja nikogar in zato ni potrebno predložiti odločb o dohodnini družinskih članov. Tožnik meni, da je tako potrebno razumeti določbo 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST; Ur.l. SRS 1/90 - Ur.l. RS 20/98). Sodišče prve stopnje je omenjeno določbo zmotno uporabilo in zato predlog zmotno zavrnilo, ker niso izkazani dohodki tožnikove matere. Mladoletni tožnik je priložil vse dokaze, ki jih glede na svoj status lahko predloži. Preživninska obveznost matere že po svoji naravi ne obsega plačevanja stroškov postopka, ki ga je potrebno voditi zaradi varstva pravic mladoletnega otroka. Tožnik pa je izkazal, da svojih sredstev za preživljanje nima. Pritožnik še navaja, da sodišče prve stopnje ni odločilo v celoti o predlogu za oprostitev plačila stroškov pravdneg a postopka, saj je odločalo le o oprostitvi plačila sodnih taks. Zaradi navedenega pritožnik predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za oprostitev vseh stroškov postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo le o neoprostitvi plačila sodnih taks, čeprav je tožnik predlagal, da se ga oprosti plačila vseh stroškov postopka. Oprostitev stroškov postopka obsega tako oprostitev taks kot oprostitev predujma za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov (drugi odstavek 168. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP; Ur.l. RS 26/99). Sodišče prve stopnje bo zato moralo v nadaljevanju postopka odločiti še o predlogu za oprostitev ostalih stroškov postopka.

Sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da je tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks neutemeljen in ga je pravilno zavrnilo.

V skladu z določbo petega odstavka 168. člena ZPP mora namreč sodišče prve stopnje pri odločanju o oprostitvi stroškov postopka skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti mora upoštevati vrednost spornega predmeta, število oseb, ki jih stranka preživlja, in dohodke ter premoženje, ki ga imajo stranka in njeni družinski člani. Da lahko sodišče skrbno oceni vse omenjene okoliščine mora stranka v skladu z določbo drugega odstavka 169. člena ZPP (podobno tudi na podlagi določbe 3. odstavka 13. člena ZST) predlogu za oprostitev priložiti potrdilo pristojnega upravnega organa o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju članov gospodinjstva, potrdilo o svojih dohodkih in o dohodkih članov gospodinjstva, zadnjo odločbo o dohodnini ter morebitne druge dokaze.

Res je, kot navaja pritožnik, da je predlogu priložil vse dokaze, ki se nanašajo nanj in jih lahko kot mladoletna in nezaposlena oseba pridobi. Vendar pa bi moral (kot ga je z dopisom z dne 23. 6. 1999 pravilno pozvalo sodišče prve stopnje), če bi s predlogom za oprostitev želel uspeti, v skladu z določbo drugega odstavka 169. člena ZPP predlogu priložiti tudi ostale dokaze, predvsem potrdilo o dohodkih članov gospodinjstva (v obravnavanem primeru tožnikove matere). Le ko bi sodišče prve stopnje razpolagalo tudi s tem podatkom, bi lahko, kot mu nalaga zakon, skrbno presodilo vse okoliščine.

Ker tožnik predlogu za oprostitev stroškov postopka tudi po naknadnem pozivu sodišča ni priložil vseh potrebnih dokazov, dokazno breme pa nosi sam, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni uspel izkazati pogojev za taksno oprostitev, torej da bi bila s plačilom takse za tožbo v znesku 22.000,00 SIT in takse za sodbo občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja.

Pritožbeno sodišče pa le pripominja, da je zmotno tožnikovo stališče, da preživninska obveznost matere že po svoji naravi ne obsega plačevanja stroškov postopka, ki ga je potrebno voditi zaradi varstva pravic mladoletnega otroka. V skladu z določbo 103. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS 14/89), so starši dolžni svoje otroke preživljati, skrbeti za njihovo življenje in zdravje ter jih vzgajati. Med te dolžnosti sodi tudi dolžnost staršev izterjati negmotno škodo zaradi škodnega dogodka, ki ga je utrpel mladoletni otrok in v ta namen storiti vse, kar je v njihovi moči. Kadar pa tudi premoženjsko stanje staršev ne omogoča plačila stroškov pravdnega postopka, je seveda potrebno mladoletnega tožnika oprostiti plačila stroškov postopka.

Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo določbe ZPP in ZST. V postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP na katere mora pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno pritožbo na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.