Jedro

Pritožbeno sporna je razlaga, ali gre v v konkretnem sporu za zadevo v zvezi s pogodbenimi razmerji.

Uredba Bruselj Ia vsebinsko ne napolnjuje pojma "v zvezi s pogodbenimi razmerji". Pomembno je, da se pojem razlaga avtonomno in ločeno od pomena, ki ga ima v nacionalnem pravu držav članic.

Tožnik se mora sklicevati na obveznost v zvezi s pogodbenim razmerjem, da bi z njo utemeljil zahtevek.2 Bistvena okoliščina je prostovoljen sprejem obveznosti.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se razveljavi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom izreklo, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče Republike Slovenije (I. točka izreka). Zavrglo je tožbo (II. točka izreka). Ugotovilo je, da tožeča stranka zahteva vračilo kupnine in stroškov z obrestmi. Vozilo, ki ga je kupila od tožene stranke in za katero je bilo na tehničnem pregledu v Sloveniji ugotovljeno, da je ukradeno, je bilo tožeči stranki zaseženo ter vrnjeno lastniku. Izpolnitev pogodbe tožene stranke je imela značilnost izpolnitve s pravno napako. Za presojo pristojnosti in glede na dikcijo 1. alineje 1.b točke člena 7 Uredbe (EU) št. 1215/2012 z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju: Uredba Bruselj Ia) to pomeni, da je bilo blago po pogodbi dostavljeno in da je bila obveznost tožene stranke izpolnjena, torej ni šlo za neizpolnitev, da bi bila podana pristojnost po kraju izpolnitve obveznosti, ampak za nepravilno izpolnitev - dostavljeno je bilo blago s pravno napako. Iz zatrjevanja tožeče stranke izhaja, da je bila pogodba razdrta in zahteva vračilo kupnine ter stroškov z obrestmi, ne dostave blaga oziroma izpolnitev, da bi moralo biti blago dostavljeno. Določilo predstavlja izjemo od pravila, te je potrebno razlagati ozko.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da Uredba Bruselj Ia ne razmejuje med nepravilnimi izpolnitvami in neizpolnitvami, temveč le določa pristojnost po kraju kamor je bilo blago dostavljeno oziroma bi moralo biti dostavljeno, pri čemer je takšno dikcijo mogoče aplicirati na konkreten dejanski stan. Dvoma ni, da je bilo blago - vozilo dostavljeno v Slovenijo, čemur pritrjuje tudi sodišče, pri čemer dejstvo, da je bilo dostavljeno z napako ter da je bila pogodba razdrta in vozilo zaseženo tožeči stranki, glede na pravna pravila ne more imeti vpliva na pristojnost sodišča. Kljub temu, da je bilo vozilo zaseženo, to ne pomeni, da ne bi bilo dostavljeno, saj je odvzem vozila izključno posledica pravne napake, ki jo je imelo blago in ne posledica neizpolnitve, kot zmotno tolmači sodišče.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Niso sporne ugotovitve sodišča prve stopnje glede pravdnih strank, v tožbi zatrjevanega relevantnega dejanskega stanja in kaj zahteva tožeča stranka. Slednja je gospodarska družba s sedežem v Sloveniji, natančneje v Celju, tožena stranka pa je pravna oseba s sedežem v Belgiji. Tožeča stranka je preko spletne dražbe kupila od tožene stranke tovorno vozilo, poravnala kupnino, vozilo ji je bilo dostavljeno v Slovenijo, nato je bila odkrita pravna napaka, vozilo ji je bilo zaseženo, tožena stranka pa po pozivu ni vrnila kupnine in stroškov z obrestmi (1. točka obrazložitve sklepa).

5.Za odločitev o mednarodni pristojnosti je sodišče prve stopnje pravilno citiralo člen 7 Uredbe Bruselj Ia o posebni pristojnosti. Njegov prvi odstavek določa, da je oseba s stalnim prebivališčem (pravna oseba s sedežem) v državi članici lahko tožena v drugi državi članici: 1. (a) v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiščem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti.

6.Pritožbeno sporna je razlaga, ali gre v v konkretnem sporu za zadevo v zvezi s pogodbenimi razmerji. Tožeča stranka utemeljeno navaja, da Uredba Bruselj Ia, konkretno člen 7, ne razmejuje med nepravilnimi izpolnitvami in neizpolnitvami ter da dostava blaga z napako, razdrtje pogodbe in zaseg vozila ne vpliva na pristojnost sodišča. Drži sicer stališče v sklepu, da je pravila o posebni pristojnosti treba razlagati ozko1. Vendar tožeča stranka utemeljeno navaja, da to sodišču narekuje, da ne razširja pristojnosti na zadeve, ki so očitno izven okvirov določbe Uredbe Bruselj Ia, kar ne velja za konkretni primer.

7.Uredba Bruselj Ia vsebinsko ne napolnjuje pojma "v zvezi s pogodbenimi razmerji". Pomembno je, da se pojem razlaga avtonomno in ločeno od pomena, ki ga ima v nacionalnem pravu držav članic. Ker Uredba Bruselj Ia ne definira pojma, ga je moralo vsebinsko napolniti Sodišče EU preko sodne prakse. Po razlagi Sodišča EU sta pomembna dva koraka. Prvič: nujno je, da se razvije avtonomna definicija pojma pogodba oziroma pogodbena obveznost. Drugič: tožba mora temeljiti na tej obveznosti. Sodišče je poudarilo, da je potrebno, da je takšna pogodbena obveznost pravni temelj tožbe. V drugih besedah, tožnik se mora sklicevati na obveznost v zvezi s pogodbenim razmerjem, da bi z njo utemeljil zahtevek.2 Bistvena okoliščina je prostovoljen sprejem obveznosti.3

8.Kot izhaja iz do sedaj zbranega procesnega gradiva, je tožena stranka prostovoljno sprejela obveznost in na tej temelji tožba. Če bo pri sojenju uporabljeno slovensko materialno pravo, kar sodišče druge stopnje ne more prejudicirati, ker v postopek še ni pritegnjena nasprotna stranka, ima tožeča stranka pravico do vrnitve tistega, kar je dala in tudi pravico do povračila škode (stroškov), ki ji je nastala zaradi pravne napake. Reparacijske obveznosti kot posledica razveze pogodbe nastopijo, če je bilo na podlagi razvezane pogodbe pred tem že kaj izpolnjeno. Nastanek reparacijske obveznosti je objektivna posledica razveze pogodbe. Obveznost ima obogatitveno naravo in v poštev pride tudi smiselna uporaba pravil, ki urejajo neupravičeno obogatitev. Obveznost vračanja nastane, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.4

9.Sodišče EU se je že ukvarjalo z regresnim zahtevkom iz naslova nepravičene obogatitve. V nekaterih primerih so lahko zahtevki za restitucijo, ki temeljijo na neupravičeni obogatitvi, tesno povezani s pogodbenim razmerjem strank. To je na primer podano, če se tožeča stranka sklicuje na neupravičeno obogatitev, tesno povezano s pogodbeno obveznostjo, za katero meni, da ni veljavna ali je tožena stranka ni izpolnila ali meni, da jo je ona prekomerno izpolnila, da bi utemeljila svojo pravico do vračila.5 Pojem pogodbene obveznosti se zato tolmači v širšem smislu tako, da vključuje tudi kondicijske zahtevke po razveljavitvi pogodbe.6 Prima facie gre za takšen primer v konkretni zadevi.

10.V skladu s povzetim členom 7 Uredbe Bruselj Ia je lahko tožena stranka pred sodiščem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti in če ni drugače dogovorjeno, je to v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno. V tem primeru je bil glede na do sedaj ugotovljeno in brez prejudiciranja sodišča druge stopnje kraj izpolnitve obveznosti oziroma kraj kamor je bilo blago dostavljeno v Sloveniji. Torej je pristojno sodišče v Sloveniji. Tožeča stranka ima sedež v Celju, kar kaže, da ji je bilo vozilo dostavljeno na njen naslov. V tem primeru je pristojno Okrožno sodišče v Celju. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje ni moglo samo odpraviti nepravilnosti, ker tožba še ni bila vročena toženi stranki v odgovor. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi tožeče stranke in razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP).

11.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Sodba sodišča EU C-242/20 Hrvatske šume d.o.o. proti BP Europa SE.

2A. Bohak, Novejša sodna praksa Sodišča EU glede pristojnosti po kraju izpolnitve pogodbene obveznosti po Uredbi Bruselj I, magistrsko diplomsko delo, Ljubljana 2024, str. 12, 13.

3A. Galič, Mednarodna pristojnost po Uredbi št. 44/2001 ("Bruseljska uredba"), Pravosodni bilten 2007, št. 1, stran 187 in nasl.

4M. Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem, splošni del, prva knjiga, stran 590.

5A. Bohak, že navedeno delo, str. 29, 30, ki se sklicuje na Sodbo sodišča EU C-242/20 Hrvatske šume d.o.o. proti BP Europa SE.

6A. Galič, že navedeno delo.

EU - Direktive, Uredbe, Sklepi / Odločbe, Sporazumi, Pravila Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah - člen 7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.