Jedro

Konstitutivni del trditev vsakega predloga za znižanje preživnine je ne le prikaz sprememb na strani preživninskega zavezanca, temveč tudi na strani preživninskega upravičenca; da je sploh mogoče presoditi, ali je prišlo do kakšnih relevantnih sprememb, ki upravičujejo spremembo preživnine, je treba najprej ugotoviti, kakšne so bile zmožnosti preživninskega zavezanca in potrebe preživninskega upravičenca v trenutku določitve preživnine.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zavrne predlog predlagatelja za znižanje preživnine.

II.Predlagatelj je dolžan nasprotni udeleženki povrniti stroške postopka na prvi in drugi stopnji v skupnem znesku 2.383,61 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje

1.Udeleženca postopka sta razvezana zakonca, ki imata hči A. A., rojeno leta 2014. Leta 2018 sta sklenila poravnavo, s katero je bila deklica dodeljena materi, urejeni so bili stiki z očetom in slednjemu je bilo naloženo plačevanje preživnine 200 EUR mesečno; z valorizacijami je preživnina do 1. 2. 2024 narasla na cca 300 EUR mesečno.

2.Oče je predlagal znižanje preživnine in kot spremembe navedel: sedaj plačuje višjo najemnino; ima nižje dohodke; mati nasprotne udeleženke ima višje dohodke; mati nasprotne udeleženke je podedovala premoženje; otrok je več časa pri njem. Poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi dve spremembi, ki jih predlagatelj ni navedel: hči sedaj obiskuje peti razred osnovne šole, prej pa je obiskovala vrtec; mati nasprotne udeleženke je bila prej v stanovanju z neprofitno najemnino, sedaj pa mora plačevati profitno najemnino.

3.Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku predlogu delno ugodilo in preživnino od 1. 8. 2023 dalje znižalo na 200 EUR, za pretekla obdobja pa jo je znižalo na različne zneske od 130 do 210 EUR mesečno.

4.Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka, ki med drugim navaja, da so edine relevantne spremembe na strani preživninske upravičenke, ki odrašča in sedaj obiskuje osnovno šolo, zato so se njene potrebe povečale, sklep prve stopnje pa nima o tem nobenih razlogov. Poravnava leta 2022 je bila samo začasna, zato ni relevantna. Izpodbija tudi ugotovitve o svojem premoženjskem stanju in prihodkih predlagatelja.

5.Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

6.Pritožba je utemeljena.

7.Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da po ustaljeni sodni praksi postopek znižanja preživnine ni v korist otroka, zato v teh postopkih ne veljajo procesne dobrote, ki so sicer značilne za postopke, v katerih se odloča o pravicah in koristih mladoletnih otrok (ugotavljanje dejstev in izvajanje dokazov po uradni dolžnosti; možnost navajanja novot; odsotnost prekluzij itd.). Stranko, ki predlaga znižanje preživnine, v celoti zavezujejo pravila klasičnega civilnega postopka o trditvenem in dokaznem bremenu (8. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku1sup1 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku2sup2). V postopku za znižanje preživnine izvajanje dokazov (na primer izpovedba stranke na zaslišanju) manjkajočih trditev ne more nadomestiti.

8.Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo (8. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da se z izvršilnim naslovom določena preživnina lahko spremeni, če se (pomembno, bistveno) spremenijo potrebe preživninskega upravičenca ali zmožnosti preživninskega zavezanca. Ker je preživljanje mladoletnih otrok ena od temeljnih dolžnosti vsakega star1a, ki ima po ustaljeni sodni praksi lahko prednost celo pred preživljanjem samega star1a - preživninskega zavezanca, je treba v primeru, ko se predlaga znižanje preživnine, zatrjevati in izkazati ne le posameznih parcialnih sprememb, temveč tudi jasno navesti (in v primeru spornosti dokazati) vse relevantne okoli11ine za odmero preživnine, torej spremembe glede preživninskih zmožnosti vseh preživninskih zavezancev, pa tudi in predvsem spremembe glede potreb preživninskega upravičenca. Ni dovolj, da se je spremenila le ena od okoli11in, ki so relevantne za dolo1itev preživnine (npr. dohodki enega od preživninskih zavezancev), temve
0d je pomembno tudi, ali so se in kako so se morda spremenile potrebe preživninskega zavezanca. Torej je konstitutivni del trditev vsakega predloga za znižanje preživnine ne le prikaz sprememb na strani preživninskega zavezanca, temve
0d tudi na strani preživninskega upravičenca; da je sploh mogoče presoditi, ali je pri1lo do kak1nih relevantnih sprememb, ki upravičujejo spremembo preživnine, je treba najprej ugotoviti, kak1ne so bile zmožnosti preživninskega zavezanca in potrebe preživninskega upravičenca v trenutku določitve preživnine.

9.Pritožba utemeljeno navaja, da izpodbijani sklep sploh nima razlogov o odločilnem dejstvu, kako so se spremenile potrebe preživninske upravičenke, kar pa je posledica dejstva, da predlagatelj o tem ni podal ustreznih trditev.

10.V obravnavani zadevi se predlog ukvarja zgolj z najemnino, ki jo plačuje predlagatelj, in dediščino, ki jo je prejela zakonita zastopnica nasprotne udeleženke (torej druga preživninska zavezanka), torej le z vprašanjem, kako so se spremenile razmere na strani preživninskih zavezancev; predlagatelj tekom postopka na prvi stopnji ni podal nobenih konkretiziranih trditev o tem, kako so se spremenile potrebe preživninske zavezanke - mladoletne A. A. Zakonita zastopnica preživninske zavezanke je v pripravljalni vlogi z dne 4. 10. 2023 in v nadaljnji vlogi z dne 11. 12. 2023 izpostavila, da so se stroški z A. A. preživljanjem od določitve preživnine povečali. Splošno je znano, da se stroški z odraščanjem otroka in njegovim napredovanjem v vzgojnoizobraževalnem procesu povečujejo. V nobeni vlogi, niti na naroku (v okviru navajanja dejstev) predlagatelj ni podal navedb o tem, kakšne so bile A. A. preživninske potrebe ob določitvi preživnine. Zaradi teh pomanjkljivih trditev sploh ni mogoče preizkusiti, ali in kako so se spremenile A. A. potrebe v času od določitve preživnine. Tudi v odgovoru na tožbo o tem ne poda konkretiziranih trditev.

11.Glede na to, da je nasprotna udeleženka ves čas zatrjevala, da je edina relevantna sprememba ta, da so se zvišale njene potrebe (na kar predlagatelj ni odreagiral z navedbami o tem, kako so se spremenile potrebe preživninske upravičenke), in glede na to, da je predlagatelja ves čas zastopala kvalificirana pooblaščenka - odvetnica, ni mogoče reči, da ta na ta vidik ob ustrezni skrbnosti ne bi mogel pomisliti.

12.Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlog za znižanje preživnine nesklepčen, saj manjkajo bistvene trditve o tem, ali oziroma kako so se od določitve preživnine pa do vložitve predloga spremenile potrebe preživninske zavezanke. Tako nesklepčnemu predlogu ni mogoče niti delno ugoditi.

13.Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Glede na povedano se do preostalih pritožbenih navedb ne opredeljuje.

14.Kadar pritožbeno sodišče odločbo spremeni, odloči o vseh stroških postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Ker predlagatelj v postopku ni uspel, mora nasprotni udeleženki povrniti njene stroške postopka na prvi in drugi stopnji (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Stroški nasprotne udeleženke na prvi stopnji znašajo 2.113,19 EUR (odmerjeni na stroškovniku na list. št. 131), stroški pritožbenega postopka pa 270,42 EUR (stroškovnik na list. št. 162), skupaj torej 2.383,61 EUR. Stroške mora povrniti v roku 15 dni (313. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (378. člen Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

1Uradni list RS, 1t. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

2Uradni list RS, 1t. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 212 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 197, 197/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.