Jedro

V postopku v sporu majhne vrednosti ZPP zaradi pasivnosti tožene stranke postavlja neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka, zato sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (sodbo na podlagi pripoznave).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženec) dolžna plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnika) 794,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 226,00 EUR od 31. 10. 2011 dalje, od zneska 226,00 EUR od 31. 10. 2012 dalje ter od 342,00 EUR od 31. 10. 2014 dalje, vse do plačila (točka I. izreka) ter odločilo, da je toženec dolžan plačati tožnikoma 108,34 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II. izreka).

2. Zoper to sodbo se pravočasno z laično pritožbo brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pritožuje toženec in smiselno izpodbija dejansko stanje. V pritožbi navaja, da je imel s tožnikoma kot lastnikoma v najemu zemljišča, in sicer njivo ter del travnika, ki je zamočvirjen in je na njem obdelava v kmetijski namen nemogoča. Za v najem dano zemljo da lastniku P. I. nekaj koruze in pšenice za domače živali ter je od leta 2010 do 2014 dal gospodu P. 1200 kg pšenice in 3000 kg koruze v storžih, leta 2014 pa mu je plačal najemnino 100,00 EUR, ker je rekel, da bo dal zemljo v najem drugemu. Meni, da mu ni ničesar več dolžan ter prilaga potrdilo z dne 30. 3. 2015. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave na podlagi 453.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 316. člena istega zakona, ker toženec na tožbo ni odgovoril v roku osmih dni, kljub temu, da mu je bila tožba v odgovor pravilno vročena in jo je dobil skupaj s pozivom, v katerem je bil opozorjen na posledice nevložitve odgovora na tožbo.

5. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita. V obravnavanem primeru gre za postopek v sporu majhne vrednosti, ker vrednost spornega predmeta (794,00 EUR) ne presega 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP). V postopku v sporu majhne vrednosti se uporablja 30. poglavje ZPP (določbe 442. do 458. člena ZPP). V 453.a členu ZPP je izrecno določeno, da v primeru, če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, se šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek. Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena tega zakona ter je bila tožena stranka ob vročitvi tožbe na posledice opozorjena. Ker ne gre na zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP) je izdalo sodbo na podlagi pripoznave.

6. V postopku v sporu majhne vrednosti ZPP zaradi pasivnosti tožene stranke postavlja neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka, zato sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (sodbo na podlagi pripoznave). Pred njeno izdajo mora preveriti le, ali gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP). Takšna sodba se lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

7. Pritožba izpodbija dejansko stanje, sklicujoč se na dejstvo, da je bila vtoževana (in dosojena) terjatev (najemnina za v najem dana zemljišča) tožnikoma s strani toženca plačana, za kar toženec v pritožbi prilaga tudi potrdilo z datumom 30. 3. 2015. Sodba na podlagi pripoznave se ne more izpodbijati iz pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 2. točke prvega odstavka 338. člena ZPP, ker ta pritožbeni razlog ni dovoljen. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v postopku na prvi stopnji sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (po drugem odstavku 339. člena ZPP), kar bi lahko bil edini dopusten pritožbeni razlog zoper sodbo na podlagi pripoznave (tretji odstavek 338. člena ZPP), izdano v postopku v sporu majhne vrednosti. Sodišče druge stopnje zato ugotavlja, da pritožba ni utemeljena.

8. V posledici vsega navedenega je sodišče druge stopnje pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 353. člena ZPP.

9. Sodišče druge stopnje glede potrdila o plačilu vtoževane terjatve dodaja le, da je iz potrdila razvidno, da je bilo plačilo izvedeno dne 30. 3. 2015, torej po izdaji sodbe na podlagi pripoznave (izdane 17. 3. 2015). Ker sodišče odloča na podlagi stanja ob zaključku obravnave, v danem primeru na podlagi stanja ob izdaji sodbe, dejstvo plačila v ničemer ne more vplivati na odločitev sodišča. Le-tega ne more upoštevati višje sodišče ob odločanju o pritožbi, ker gre za dejstvo, ki ni zajeto s časovnimi mejami pravnomočnosti, nanj pa se je mogoče sklicevati z ugovorom v izvršilnem postopku (v primeru, da bi tožeča stranka kot upnik sprožila izvršilni postopek).

10. Odločitev o stroških postopka s pritožbo je odpadla, saj toženec, ki je sicer s svojo pritožbo v celoti propadel, stroškov ni priglasil. .

Op. št. (1) : N. Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 718 in 719. Op. št. (2) : A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 169 in 170.