Jedro

Kadar je zahtevek za plačilo obresti postavljen poleg glavnice, se šteje za postransko terjatev. Te narave obrestni zahtevek ne izgubi niti takrat, ko ostane v postopku z revizijo sporna le še odločitev o obrestih.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v drugem sojenju v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku in toženki naložilo, da mora solidarno s prejšnjim prvim tožencem iz prvega sojenja tožniku (zaradi malomarnega preverjanja njenega kriminalista o izvoru avtomobila) plačati 1,653.244,60 SIT (sedaj 6.898,86 EUR) z zakonskimi zamudnimi obresti od na dva zneska razdeljene glavnice za čas od 21.10.1994 do plačila in od 27.10.1994 do plačila. Odločilo je še o pravdnih stroških.

Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi le delno ugodilo tako, da je tek prisojenih zakonskih zamudnih obresti omejilo na čas do 31.12.2001. Zato je prvostopenjsko sodbo delno spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti za obdobje od 1.1.2002 do plačila zavrnilo in še spremenilo odločitev o pravdnih stroških. V ostalem je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi izpodbija njen spremenilni del in zato predlaga tako njeno spremembo, da se tudi ta del toženkine pritožbe zavrne. Pri utemeljevanju revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava tožnik prikazuje svoje razumevanje odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije o delni razveljavitvi 1060. člena Obligacijskega zakonika glede uporabe 277. člena Zakona o obligacijskih razmerjih za čas po 1.1.2002, če so obresti do takrat že dosegle glavnico.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

V tej pravdni zadevi je v revizijski fazi postopka sporno samo, ali prisojene zakonske zamudne obresti tečejo le do 31.12.2001, ker so do takrat že presegle glavnico, ali pa tudi za čas po navedenem datumu vse do plačila, kot uveljavlja revident. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) dovoljuje revizijo kot izredno pravno sredstvo proti pravnomočni drugostopenjski sodbi v premoženjskih sporih, če vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). Merila za ugotovitev vrednosti spora so določena v 39. in naslednjih členih ZPP. Po prvem odstavku 39. člena ZPP se kot vrednost spornega predmeta vzame le vrednost glavnega zahtevka, postranske terjatve, med katere sodijo tudi zamudne obresti, pa se pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta po drugem odstavku istega člena upoštevajo samo, če se uveljavljajo kot glavni zahtevek. Kadar je torej zahtevek za plačilo obresti postavljen poleg glavnice, se šteje za postransko terjatev. Te narave obrestni zahtevek ne izgubi niti takrat, ko ostane v postopku z revizijo sporna le še odločitev o obrestih. Ali malo drugače: samo če so bile obresti osnovni oziroma edini razlog za začetek pravde, se štejejo kot glavni zahtevek. Ustaljeno stališče (primerjaj odločbe II Ips 635/2001, II Ips 116/2002, II Ips 277/2005 in mnoge druge) tega sodišča je, da revizija le proti odločitvi o obrestih, ki se uveljavljajo kot postranska terjatev, ni dovoljena, ker po pravilih procesnega prava ni vrednosti spornega predmeta.

Zato je revizijsko sodišče tudi v tej zadevi na podlagi 377. člena ZPP zavrglo tožnikovo nedovoljeno revizijo. Izrek o zavrženju revizije zajema tudi odločitev o priglašenih revizijskih stroških.