Jedro

Določilo 80. člena OZ v primerjavi s prvim odstavkom 32. člena ZGD-1 razširja krog oseb, ki lahko veljavno izjavljajo voljo v imenu gospodarske družbe ali samostojnega podjetnika posameznika. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da sta bila P. S. in A. P. zaposlena pri toženi stranki in da je bilo naročanje blaga za obravnavana gostinska lokala povezano z njunim delom, pravilno štelo, da sta za toženo stranko pravno veljavno naročala blago. Za uporabo 80. člena OZ ni pomembno, ali je zaposlitev formalna ali neformalna ("na napotnico"), temveč okoliščina, da za pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika nekdo opravlja tako delo, kot ga predvideva 80. člen OZ.

Pravdni stranki sta poslovali tudi tako, da dobavnic nista podpisovali in/ali žigosali. To pa, ob upoštevanju 12. člena OZ, po katerem se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upošteva tudi praksa, vzpostavljena med strankama, in okoliščine, da je bilo blago dejansko dobavljeno, na presojo utemeljenosti zahtevka ne more vplivati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je tožeči stranki v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 1.174,13 EUR EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 60192/2014 z dne 12. 5. 2014 vzdržalo v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki povrne 2.649,85 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Podredno temu je predlagala, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeni očitek, da Kupoprodajna pogodba št. 75 z dne 14. 3. 2013 (v nadaljevanju: pogodba) ne velja več zaradi zapisa v tej pogodbi "prodajalec in kupec s to pogodbo dogovorita o pogojih, po katerih bo kupec kupoval blago od prodajalca v letu 2013...", ni utemeljen. Citirano določilo je tožena stranka izvzela iz 1. člena pogodbe, ki pa ne opredeljuje njene časovne veljavnosti. Ta je določena v 25. členu pogodbe; po tem določilu pogodba velja od podpisa obeh pogodbenih partnerjev in do podpisa nove pogodbe. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da je pogodba v spornem času še veljala, in v oporo svojim zaključkom navedlo pravilne razloge. Zato pritožbeno sodišče teh ne bo ponavljalo.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka v pritožbi ni navedla nobenih tehtnih razlogov "glede računov z dne 7. 3. 2014", na katere ne bi odgovarjala že izpodbijana sodba (11. in 12. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). Pritožbeno sodišče se z razlogi iz izpodbijane sodbe v celoti strinja, saj je v celoti pojasnjen način izdaje in poprave računov za blago, ki ga je naročila tožena stranka (oz. njeni pooblaščenci).

7. Določilo 80. člena OZ, po katerem imajo osebe, ki na podlagi pogodbe z gospodarsko družbo ali samostojnim podjetnikom posameznikom opravljajo tako delo, da je z njimi zvezano sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb, kot so prodajalci v trgovinah, osebe, ki opravljajo določena dela v gostinstvu, delavci pri poštnih in bančnih okencih in podobni, s tem pravico skleniti in izpolniti take pogodbe, v primerjavi s prvim odstavkom 32. člena ZGD-11 razširja krog oseb, ki lahko veljavno izjavljajo voljo v imenu gospodarske družbe ali samostojnega podjetnika posameznika. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da sta bila P. S. in A. P. zaposlena pri toženi stranki in da je bilo naročanje blaga za obravnavana gostinska lokala povezano z njunim delom, pravilno štelo, da sta za toženo stranko pravno veljavno naročala blago. Za uporabo 80. člena OZ ni pomembno, ali je zaposlitev formalna ali neformalna ("na napotnico"), temveč okoliščina, da za pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika nekdo opravlja tako delo, kot ga predvideva 80. člen OZ. O tem, da sta bili omenjeni osebi zaposleni pri toženi stranki, pa je popolne razloge navedlo že sodišče prve stopnje v 13. do 16. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, s katerimi pritožbeno sodišče soglaša. 8. Za odločitev o tožbenem zahtevku v konkretnem primeru ni pomembno, kdo je imel dejansko oblast (posest) nad gostinskima lokaloma, na katere so se nanašale dobave blaga. Ker tožena stranka ni tožeče stranke obvestila o kakršnihkoli spremembah, ki bi vplivale na izvrševanje pogodbe, kot to predvideva 23. člen pogodbe, je dolžna dobavljeno blago tudi plačati. Drugačni pritožbeni očitki so materialno pravno zmotni.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišče prve stopnje izhaja, da sta pravdni stranki poslovali tudi tako, da dobavnic nista podpisovali in/ali žigosali. To pa, ob upoštevanju 12. člena OZ, po katerem se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upošteva tudi praksa, vzpostavljena med strankama, in okoliščine, da je bilo blago dejansko dobavljeno, na presojo utemeljenosti zahtevka ne more vplivati.

10. Ker tožena stranka ni uspela s pritožbo, so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki o tem, kdo nosi pravdne stroške.

11. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker pritožbeno sodišče kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ni zasledilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Sodišče je odgovarjalo zgolj na pritožbene razloge, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. členom ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške. Stroški postopka z odgovorom na pritožbo so bili potrebni. Zato je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 942,40 EUR (tar. št. 3210 ZOdvT) 20,00 EUR za poštne in telekomunikacijske storitve (tar. št. 6002 ZOdvT) in 22% DDV, kar skupaj znaša 1.174,13 EUR. To obveznost je dolžna izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

1 To določilo se glasi: "Družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik)."