Jedro

V tožbi tožnica zatrjuje, da je že iz fotografij razvidno, da so robniki postavljeni v razmiku približno 30 cm, da so nepovozni in da iz tal štrlijo okoli 5 cm. Sodišče prve stopnje zato utemeljeno zaključuje, da bi se tožnica ob uporabi povprečne skrbnosti mogla in morala zavedati, da takšna ovira onemogoča uporabo poti za vožnjo s traktorjem in drugo kmetijsko mehanizacijo. Za zaznavo takšnega dejstva ni potrebno posebno strokovno znanje, saj je ovira očitna in vidna že na fotografijah. Da gre tako pri robnikih kot pri brežini za oviro na poti, lahko zazna tudi nekdo, ki ne vozi traktorja. Tožnica je bila že pred postavitvijo spornih robnikov seznanjena, da vožnje s traktorjem zaradi pričetih del na toženkinih nepremičninah niso možne oziroma so otežene. Zato je lahko sklepala - kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje - da bo zaradi novo postavljenih ovir vožnja onemogočena. Od tožnice kot povprečno skrbne osebe se pričakuje, da čim prej preveri, ali takšno (novo) stanje ovira oziroma onemogoča izvrševanje njene posesti, predvsem vožnje s traktorjem.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo (I. točka izreka) in v popravnem sklepu 14. 4. 2026 tožnici naložilo, da toženki povrne potrebne stroške postopka, ki bodo odmerjeni v posebnem sklepu po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa.

2.Tožnica odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

2.Preko toženkinih parcel 0000, 0001 in 0002, k. o. X, že več kot 100 let poteka pot za hojo in vožnjo s traktorjem ter kmetijsko mehanizacijo. Priznava, da je sporni robnik fotografirala 15. 6. 2025 ter 1. 7. 2025 toženko pisno pozvala k odstranitvi brežine. Šele 21. 6. 2025¹ pa je prepoznala, da je motena njena posest uporabe poti. Do tega spoznanja je prišla, ko ji je sosed A. A., ki vozi traktor in pozna njegove tehnične lastnosti, pojasnil, da zaradi postavljenih robnikov vožnja po poti ne bo več mogoča. V pritožbi poudarja, da ne razpolaga s strokovnim znanjem in praktičnimi izkušnjami, potrebnimi za oceno, ali je po postavitvi robnikov in brežine vožnja s traktorjem še mogoča. Sodišče je napačno izenačilo golo zaznavo postavljenih robnikov z zavedanjem o motenju posesti. Sama zaznava postavljenih robnikov še ne pomeni, da se je zavedala onemogočenosti vožnje s traktorjem po dotedanji trasi.

2.Sodišče bi jo moralo zaslišati, prav tako pa tudi ključne priče - zlasti izpolnitvene pomočnike in soseda A. A. Sodišču bi pojasnili način vožnje po poti, tehnične omejitve traktorja in trenutek, ko je dejansko spoznala, da je posest motena. Izvesti pa bi moralo tudi ogled na kraju samem.

2.Sodišče ji ni zagotovilo kontradiktornega postopka, saj ji ni omogočilo, da bi se izjavila o vlogi toženke, vloženi 1. 4. 2026 na glavni obravnavi.

3.Pritožba je bila vročena toženki. Ta v odgovoru zanika, da bi preko njene parcele potekala pot, ki bi jo tožnica uporabljala kot dovoz s traktorjem in drugo kmetijsko mehanizacijo do njenega travnika na parceli 0003/1, k. o. X. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V obravnavani zadevi je ključno vprašanje, ali je bila tožba, s katero je tožnica uveljavljala sodno varstvo pred motenjem posesti poti, vložena pravočasno. Sodišče je odgovorilo nikalno in temu v celoti pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. V izpodbijanem sklepu so ugotovljena vsa pravno relevantna dejstva; dokazna ocena je jasna in življenjsko prepričljiva ter napravljena v skladu z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP.

6.Tožnica je zatrjevala, da je šele 21. 6. 2025 izvedela, da vožnja s traktorjem po spornem zemljišču ni več mogoča, ko ji je to pojasnil sosed, saj sama nima ustreznih strokovnih znanj. Vendar pa je bila z motilnim dejanjem seznanjena že 15. 6. 2025, ko je fotografirala postavljene robnike in brežino, za katere je trdila, da motijo izvrševanje njene posesti.

7.Sodno varstvo pred motenjem/odvzemom posesti je mogoče zahtevati v 30 dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje; najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (32. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Tožnica je bila z motenjem posesti seznanjena že 15. 6. 2025, ko je fotografirala postavljene robnike in brežino, pri čemer ni bilo dvoma o tem, kdo je motilno dejanje izvedel. Na vprašanje sodišča, zakaj po fotografiranju ni stopila v stik s katerim od traktoristov, je pojasnila, da dela še niso bila dokončana in da je toženko zgolj opomnila. Iz opomina s 1. 7. 2025, ki ga je tožnica po svoji pooblaščenki poslala toženki, izhaja, da tožnica niti ne zahteva odstranitve robnikov, marveč le brežine. Ta naj bi bila razlog, da poti ni mogoče uporabljati v takšni širini, kot je potrebna za vožnjo s traktorjem. Nesporno je, da se od 15. 6. 2025 do vložitve tožbe (21. 7. 2025) stanje na terenu ni spreminjalo.

8.Pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona), zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9.Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato do pritožbenih stroškov ni upravičena. Odgovor toženke na pritožbo pa ni v bistvenem prispeval k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato stroške, ki jih je imela z njim, nosi sama (154., 155. in 165. člen ZPP).

-------------------------------

1¹ Tožbo je vložila 21. 7. 2026.