Jedro

Ker je upnik pravočasno opravil dejanja za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja in ker njegova terjatev temelji na izvršilnem naslovu, stečajno sodišče v okviru presoje obstoja upnikove legitimacije za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti v smislu 385. člena ZFPPIPP ni bilo dolžno presojati dolžnikovih trditev, da upnikova terjatev temelji na ničnem pravnem poslu. Da bi šlo za očitno ničnost pravnega posla pa iz dolžnikovih trditev ne izhaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2.Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da se postopek odpusta obveznosti prekine do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka zaradi ugotovitve neobstoja prerekane terjatve upnika A. A., na katerega je bil dolžnik napoten s sklepom St 000/2023 z dne 2. 2. 2026.

3.Na pritožbo je odgovoril upnik A. A.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je podana upnikova legitimacija za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti ter da niso podani pogoji za prekinitev postopka odločanja o upnikovem ugovoru. Postopek odpusta obveznosti je ustavilo in predlog za odpust dolžnikovih obveznosti zavrnilo, ker je ugotovilo, da je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 384. in 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

6.Dolžnik v pritožbi navaja: da je 2. 3. 2026 na podlagi zgoraj navedenega sklepa sodišča z dne 2. 2. 2026 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vložil tožbo; da bo pravnomočna sodna odločba (o neobstoju upnikove terjatve) neposredno vplivala na vprašanje, ali upnik A. A. sploh ima status upnika v tem postopku ter ali je upravičen izvrševati procesna dejanja in vlagati pravna sredstva, med drugim ugovor zoper dolžnikov predlog za odpust obveznosti; da bi odločitev o upnikovem ugovoru, preden bi imel dolžnik sploh možnost izpodbijati obstoj njegove terjatve, bistveno prekomerno posegla v njegove pravice, saj bi učinki pravnomočne odločitve o ugovoru zoper odpust obveznosti, četudi bi dolžnik po zaključku tega postopka s tožbo na ugotovitev neobstoja upnikove terjatve uspel, za dolžnika ustvarila nereverzibilne pravne učinke, do katerih ne bi prišlo, če bi sodišče v predmetni zadevi počakalo na zaključek pravdnega postopka, saj odpust obveznosti skladno z drugim odstavkom 299. člena ZFFPPIPP ni dovoljen, če je bilo o odpustu obveznosti stečajnemu dolžniku že pravnomočno odločeno - če je bil predlog stečajnega dolžnika zavrnjen in od pravnomočnosti takšne odločitve še ni preteklo 10 let; da bi bilo zato treba predmetni postopek prekiniti do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku glede neobstoja upnikove terjatve ter da je od obstoja upnikove terjatve odvisno, ali bodo dolžniku obveznosti odpuščene ali ne, saj niti edini drug dolžnikov upnik banka B., d. d. niti stečajna upraviteljica ugovora proti odpustu obveznosti nista vložila, preizkusno obdobje pa je izteklo že 19. 10. 2025. Oporeka razlagi sodišča prve stopnje, da naj bi izid pravde v zvezi z ugotavljanjem neobstoja upnikove terjatve vplival le na poplačilo upnikove terjatve s strani dolžnika, saj vprašanje, ali je upnik imetnik prijavljene terjatve zoper dolžnika, predstavlja bistveno predpostavko njegove aktivne legitimacije za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti, ta pa utegne ob zaključku sprožene pravde odpasti. Sodišču prve stopnje očita, da tovrstne presoje ni opravilo, da je preuranjeno odločilo o upnikovem ugovoru proti odpustu obveznosti ter da postavljanje dolžnika v takšen položaj ne more biti pravilno in zakonito, saj predstavlja prekomeren in nesorazmeren poseg v njegove pravice, z ustavitvijo postopka odpusta obveznosti pa dolžnika postavlja v ustavnopravno nevzdržen položaj.

7.Po določbi prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP lahko vsak upnik ali upravitelj vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti, če obstaja ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP ali če dolžnik krši svoje obveznosti iz 383.b, 384., 386. ali 401. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je utemeljilo svojo odločitev, da je podana upnikova legitimacija za vložitev ugovora, na določbi 2. točke 385. člena ZFPPIPP, po kateri je stranka glavnega postopka osebnega stečaja (med drugim) upnik, ki je v rokih, določenih s tem zakonom, opravil dejanja za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, to pa je upnik, ki je pravočasno prijavil svojo terjatev do stečajnega dolžnika (v roku iz 59. člena ZFPPIPP), in če je bila ta terjatev prerekana, ki je pravočasno vložil tožbo za ugotovitev njenega obstoja (prim. prvo alinejo 2. točke 58. člena ZFPPIPP). S tem upnik pridobi upravičenje za opravljanje procesnih dejanj v postopku osebnega stečaja, med drugim za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti.

8.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik pravočasno, 13. 10. 2023, prijavil terjatev v tem postopku osebnega stečaja, saj je bil oklic o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom s pozivom upnikom, da v roku treh mesecev prijavijo terjatve do stečajnega dolžnika, objavljen 13. 7. 2023. Terjatev upnika A. A. je bila sicer prerekana, vendar pa je bil glede na to, da ta temelji na pravnomočnem izvršilnem naslovu - sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 1801/2016 z dne 17. 6. 2016 v zvezi s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani I 725/2017 z dne 8. 5. 2019, v skladu z določbo drugega odstavka 302. člena ZFPPIPP na pravdo napoten dolžnik, ki je upnikovo terjatev prerekal. Ker je torej upnik pravočasno prijavil terjatev in ker ta temelji na pravnomočnem izvršilnem naslovu, upniku s prerekanjem terjatve s strani dolžnika ni prenehalo procesno upravičenje za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti. Odločitev sodišča prve stopnje, da je podana upnikova legitimacija za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti po prvem odstavku 403. člena ZFPPIPP, je torej pravilna.

9.Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik trditve o dejstvih, iz katerih naj bi izhajalo, da upnikova terjatev ne obstaja, podal že v ugovoru zoper upnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja, in s tem oporekal upnikovi procesni legitimaciji za vložitev predloga. Upnikovo procesno upravičenje za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja je namreč izkazano, če ta verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka. Dolžnik je zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja, v katerem je sodišče prve stopnje ocenilo, da je upnik procesno legitimiran za vložitev predloga ter da je insolventen, vložil pritožbo, ki pa jo je umaknil. S tem je odločitev sodišča prve stopnje o upnikovo procesni legitimaciji, ki temelji na ugotovitvi, da je upnikova terjatev izkazana s pravnomočnim izvršilnim naslovom, postala pravnomočna. Dolžnik v postopku odločanja o upnikovem ugovoru proti odpustu obveznosti ni navedel nič novega v utemeljitev trditev, da upnikova terjatev ne obstaja, temveč je ponavljal navedbe, ki jih je podal v ugovoru zoper upnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja. Dolžnik bi torej lahko že v okviru ugovornega postopka po petem odstavku 239. člena ZFPPIPP izpodbijal upnikovo procesno legitimacijo s trditvami, da njegova terjatev ne obstaja, med drugim z vztrajanjem pri pritožbi zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja, vendar pa je to umaknil.

10.Ker je torej upnik pravočasno opravil dejanja za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja in ker njegova terjatev temelji na izvršilnem naslovu, stečajno sodišče v okviru presoje obstoja upnikove legitimacije za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti v smislu 385. člena ZFPPIPP ni bilo dolžno presojati dolžnikovih trditev, da upnikova terjatev temelji na ničnem pravnem poslu. Da bi šlo za očitno ničnost pravnega posla pa iz dolžnikovih trditev ne izhaja.

11.Glede na zgoraj navedeno in glede na kriterije za podelitev procesne legitimacije upnika za opravljanje procesnih dejanj v glavnem postopku osebnega stečaja, določene v 385. členu ZFPPIPP, v zakonu tudi ni podlage za prekinitev postopka odločanja o ugovoru proti odpustu obveznosti do odločitve o (ne)obstoju upnikove terjatve v pravdnem postopku, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

12.Na trditve pritožnika, da je sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo, ko je postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo, ne da bi presojalo dolžnikove trditve o neobstoju upnikove terjatve, dolžnika postavilo v ustavnopravno nevzdržen položaj ter prekomerno in nesorazmerno poseglo v njegove pravice, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da vlagatelj ugovora proti odpustu obveznosti ni edini dolžnikov upnik ter da so kršitve obveznosti iz 384. člena in 386. člena ZFPPIPP nedvomno izkazane, pri čemer odločitev vpliva na vse upnike stečajnega dolžnika. V tem smislu je sodišče prve stopnje tudi zapisalo, da bo izid morebitne pravde v zvezi z ugotavljanjem obstoja oziroma neobstoja upnikove terjatve vplival le na poplačilo upnikove terjatve s strani dolžnika. Glede na navedeno in ob ugotovitvi, da so s strani upnika zatrjevane kršitve izkazane, tako ni mogoče govoriti o posegu v ustavnopravni položaj dolžnika.

13.Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

14.Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------

1Prim. 56. člen ZFPPIPP.