Jedro

Revizija se dopusti v smeri preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve o neupravičenosti tožnice do pravnega varstva v okviru postavljenih zahtevkov v primeru nemožnosti dejanskega izvrševanja pravice habitacijske upravičenke zaradi lastničine devastacije služeče stvari.

Izrek

Revizija se dopusti v smeri preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve o neupravičenosti tožnice do pravnega varstva v okviru postavljenih zahtevkov v primeru nemožnosti dejanskega izvrševanja pravice habitacijske upravičenke zaradi lastničine devastacije služeče stvari.

Obrazložitev

1. V tem postopku je bilo ugotovljeno, da sta pravdni stranki sestri, da sta se leta 1993 dogovorili, da bo toženka, ki sicer živi v tujini, doma kupila hišo, h kupnini pa je v višini vtoževanega zneska prispevala tudi tožnica, v korist katere je toženka zaradi tega dovolila ustanovitev služnosti dosmrtnega stanovanja v kupljeni hiši, da je toženka leta 1999 tožnico „vrgla“ iz hiše, hišo pa devastirala oziroma uničila do te mere, da bivanje v njej ni več možno – za kar je bila toženka tudi pravnomočno obsojena v kazenskem postopku na Okrajnem sodišču v Ptuju.

2. Tožnica je s primarno uveljavljanim zahtevkom terjala povrnitev vrednosti njenega prispevka h kupnini za hišo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 11. 1999 dalje (ker so se okoliščine po sklenitvi pogodbe o osebni služnosti rabe stanovanjske hiše tako spremenile, da je izpolnjevanje pogodbe bistveno oteženo – če ne že onemogočeno, zanesljivo pa očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank), podredno pa enak znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od mesečnih zneskov po 180,00 EUR od 1. 3. 2005 dalje iz naslova odškodnine zaradi nemožnosti izvrševanja osebne služnosti stanovanja po krivdi toženke.

3. S sodbama sodišč prve in druge stopnje sta bila oba tožničina zahtevka pravnomočno zavrnjena: primarni (obravnavan kot „zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve“) iz razloga, ker je pogodba o dosmrtni služnosti stanovanja še vedno v veljavi in ima tožnica še vedno pravice na njeni podlagi; ker je neutemeljeno tudi tožničino sklicevanje na spremenjene okoliščine, saj tožnica razveze pogodbe niti ni zahtevala; ter končno, ker tudi ni odpadla podlaga (kauza) pravnega posla; podredni pa iz razloga, ker tožnica ni izkazala, da bi ji zaradi toženkinega ravnanja sploh nastala kakšna škoda, saj spričo narave tožničinega osebnega upravičenja mnenje izvedenca gradbene stroke o višini tržne najemnine za izkaz tožničine škode ni upoštevno; enako velja „glede aktuarja“, saj bi za njegov izračun tožnica prav tako morala izkazati, kakšno konkretno škodo je trpela oziroma trpi.

4. Tožnica v predlogu navaja, da je treba revizijo dopustiti, ker je pričakovati pomembno odločitev za zagotovitev pravne varnosti. Po njenem mnenju je nesprejemljivo, da se ji odreka pravica do povračila denarnega vložka ob nakupu stanovanjske hiše po tem, ko je postalo očitno, da tistega, kar je pridobila na podlagi tega vložka, ne more uživati in je tudi gotovo, da tega tudi v bodočnosti ne bo mogla; zgolj formalna pravica pa nima dejanskega učinka. Gre tudi za kršitev ustavnih pravic iz 22. in 33. člena Ustave, saj si je tožnica želela zagotoviti primerno stanovanje za svojo starost, tako pa je ostala brez pravice in brez premoženja. Graja tudi stališče o neizkazanosti škode, saj bi sodišče moralo uporabiti oziroma preveriti cenitev izvedenca gradbene stroke, ki jo je predložila v spis in na podlagi katere je ta ovrednotena na 180,00 EUR mesečno in presega vtoževani glavnični znesek. Po njenem: „Če bi tožnica morala prebivati pod mostom, ji sodišče ne bi priznalo ničesar, saj je bivanje pod mostom brezplačno“. Sodne prakse, ki bi bila primerljiva in bi se nanašala na tovrstno problematiko, ni.

5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede pravnega vprašanja, smiselno predstavljenega v tožničinem predlogu in opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena istega zakona).