Jedro

Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V zvezi s tožbenimi navedbami, da je tožnica nezaposlena in da ima tudi šoloobvezne otroke, sodišče pojasnjuje, da v konkretnem primeru tega ni bilo možno upoštevati iz razloga, ker je lastnica premoženja večje vrednosti, to je nepremičnine, v kateri ne živi in glede katere iz podatkov iz uradnih evidenc izhaja, da presega vrednost 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnica vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč za zastopanje v postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju pod št. P 31/2016 zaradi vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Pri svoji odločitvi se tožena stranka sklicuje na 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svojo socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Pri tem se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Vendar pa se ne glede na te določbe na podlagi 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih brezplačne pravne pomoči ne dodeli osebi oziroma njeni družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to pa je 14.042,88 EUR.

2. Tožena stranka ugotavlja, da je iz podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) in zemljiške knjige razvidno, da je tožnica poleg tiste nepremičnine, v kateri živi, tudi lastnica nepremičnine v katastrski občini ... s parc. št. 74/1, na kateri stoji stavba, katere vrednost je 32.662,00 EUR. Tožnica je bila pred izdajo odločbe pozvana, da se izjasni o teh dejstvih, pri čemer je navedla, da je ta nepremičnina zastavljena in da ni primerna za bivanje. Sama je ne uporablja in ji ne prinaša dohodka. Vendar pa tožena stranka meni, da ne glede na to, ali je primerna za bivanje ali ne in tudi ne glede na to, da je na njej vknjižena hipoteka, kar izhaja tudi iz notarskega zapisa, je razvidno, da razpolaga s premoženjem, ki presega 14.042,88 EUR. Na podlagi 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih pa se brezplačne pravne pomoči ne dodeli osebi, ki ima premoženje, ki se upošteva po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in ki presega znesek 14.042,88 EUR (to je 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka).

3. Tožnica v tožbi našteva večje število določil raznih predpisov in navaja, da so ta določila razlogi za tožbo. Nadalje navaja, da ji onemogočanje brezplačne pravne pomoči onemogoča obrambo oziroma izvedbo pravnih poslov. Sklicuje se na slabo socialno stanje, da je nezaposlena oseba brez prejemkov s šoloobveznimi otroki in da so ji v drugih zadevah določene oprostitve plačila sodnih taks, kar bi bilo potrebno upoštevati tudi v tej zadevi. Navaja, da je odločitev tožene stranke v nasprotju z pravnimi normami. Tožena stranka je obravnavala zadevo zgolj iz formalnega vidika in ni prišlo do upoštevanja vseh pravno relevantnih dejstev, ki jih je navedla. Sklicuje se na to, da ima sina, rojenega leta 1991, ki je nezaposlen, da ima hčerko, ki je študentka, in sina, ki je šolar. Z minimalnim dohodkom mora vzdrževati celotno družino. Po njenem mnenju je uradna oseba tudi kazensko odgovorna. Poleg tega pa navedeni rok za vložitev tožbe ni v skladu s 25. in 29. členom Ustave RS niti z določili Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah niti z Zakonom o splošnem upravnem postopku. Potrebno bi bilo navesti, ali so v roku 30 dni všteti delovni ali koledarski dnevi. Poleg tega meni, da ji je uradna oseba tožene stranke povzročila materialno in nematerialno škodo. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in da se ji dodeli brezplačna pravna pomoč.

4. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

5. ZBPP v 13. členu določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svojo socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Skladno s prvim odstavkom 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZBPP pa se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Skladno s prvim odstavkom 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih pa se ne glede na določbe tega poglavja denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

6. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica glede na navedena določila ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede navedenega sodišče sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev v odločbi tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je iz podatkov GURS in zemljiške knjige razvidno, da je tožnica poleg tiste nepremičnine, v kateri živi, tudi lastnica nepremičnine v katastrski občini ... s parc. št. 74/1, na kateri stoji stavba, katere vrednost je 32.662,00 EUR, na podlagi 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih pa se brezplačne pravne pomoči ne dodeli osebi, ki ima premoženje, ki se upošteva po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in ki presega znesek 14.042,88 EUR (to je 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka).

7. V zvezi s tožbenimi navedbami, da je tožnica nezaposlena in da ima tudi šoloobvezne otroke, sodišče pojasnjuje, da v konkretnem primeru tega ni bilo možno upoštevati iz razloga, ker je lastnica premoženja večje vrednosti, to je nepremičnine, v kateri ne živi in glede katere iz podatkov iz uradnih evidenc izhaja, da presega vrednost 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Okoliščine, ki jih navaja v zvezi s tem, da je nezaposlena in da mora preživljati otroke, bi bilo možno upoštevati le v primeru, če ne bi bila lastnica navedenega premoženja. Torej je tožena stranka uporabila vsa relevantna določila, ki določajo, kako se ugotavlja finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči in zato ni mogla drugače odločiti, kot je odločila.

8. Glede tožbenih navedb, da je bila tožnica oproščena plačila sodnih taks, pa sodišče pojasnjuje, da organ za brezplačno pravno pomoč ni vezan na sklep o oprostitvi plačila sodnih taks, saj neodvisno od tega odloča o tem, ali je izpolnjen finančni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pri čemer je vezan na določila Zakona o brezplačni pravni pomoči ter Zakona o socialno varstvenih prejemkih. Pri tem sodišče še pojasnjuje, da tožena stranka tudi ni mogla upoštevati tega, da je na nepremičnini, kjer tožnica ne živi in ki se šteje, da presega vrednost 14.042,88 EUR, vpisana hipoteka, kajti to še ne pomeni, da s tem premoženjem ni mogoče razpolagati. Pri tem sodišče opozarja na sodbo Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 236/2013, kjer je sodišče navedlo, da gola dejstva, da so na nepremičnini vpisane hipoteke in da je premoženje v solastnini, ne pomenijo nezmožnosti razpolaganja s tem premoženjem in jih zato same po sebi ni mogoče šteti kot tiste okoliščine, ki bi premoženje izključevale iz obsega ugotavljanja finančnega kriterija za brezplačno pravno pomoč.

9. Glede tožbene navedbe, iz katere smiselno izhaja, da iz odločbe ni dovolj jasno razvidno, kako je potrebno šteti rok 30 dni za vložitev tožbe v upravnem sporu, pa sodišče ugotavlja, da je pravni pouk v izpodbijani odločbi dovolj razumljiv, da se ve, da so mišljeni koledarski dnevi in ne zgolj delovni dnevi. Če bi se v ta rok šteli le delovni dnevi, bi bilo to v pravnem pouku izrecno navedeno.

10. Tožnica tudi navaja, da je tožena stranka dolžna upoštevati številna določila raznih predpisov, ki pa jih v tožbi zgolj našteva, pri čemer pa tožnica ne konkretizira, v čem naj ta določila ne bi bila upoštevana, zaradi česar se sodišče do te tožbene navedbe ne more opredeliti.

11. V tožbi tožnica tudi navaja, da zahteva javno sojenje. S tem v zvezi sodišče pojasnjuje, da bi lahko bila javnost prisotna v primeru, če bi sodišče v navedeni zadevi razpisalo glavno obravnavo. Ker pa za to ni bilo razlogov, saj po mnenju sodišča dejansko stanje ni sporno, je odločalo na nejavni seji senata.

12. Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.