Jedro

Spor med dediči o tem, ali določeno premoženje spada v zapuščino ali ne, ima za posledico obligatorno prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev strank na pravdo. Prvostopenjsko sodišče je res zapuščinski postopek dvakrat prekinilo, vendar za ugotavljanje drugih spornih dejstev. Oporočnima dedičema ni bilo omogočeno, da s tožbo uveljavljata svoja upravičenja, ki jih opirata na tezo, da premoženje, ki je bilo predmet sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanjem med zapustnikom in njima, ne spada v zapuščino in zato zapuščine ni ter posledično nista dolžna izplačati dednega deleža nujnemu dediču.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da obsega zapuščina po zapustniku polovico nepremičnin parc. št. 1139/6, 1167/23 in 1067/4, vse k. o. X ter sredstva za računu, ki jih je imel pokojni pri Gorenjski banki, d. d. (I. točka izreka). Za dediče je razglasilo J. A. in T. P., ki dedujeta zapuščino vsak do ene polovice ter M. K., kateremu sta dolžna J. A. in T. P. izplačati 2.203,32 EUR do 16. 11. 2019 (II. točka izreka). Zemljiški knjigi je odredilo vknjižbo lastninske pravice na J. A. in T. P. za vsakega do ene polovice pri parc. št. 1139/6, 1167/23 in 1067/4, vse k. o. X (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujejo vsi trije dediči. Dediča J. A. in T. P. uveljavljata vse zakonske pritožbene razloge. Navajata, da sta z zapustnikom sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, katere predmet so bile nepremičnine v k. o. X in denarna sredstva. Vse to izhaja iz pogodbe, na to pa dediča opozarjata že ves čas postopka. Zato je nepravilna odločitev sodišča, da v zapuščino po pokojniku spada tudi delež na nepremičninah v k. o. X in denarna sredstva. Izhajajoč iz navedene pogodbe je zapustnik prepustil preživljalcema v last in posest vse svoje nepremičnine in sploh vse premoženje. Posledično pritožnika nista dolžna ničesar plačati M. K., saj zapuščine po zapustniku ni. Odločitev sodišča glede pogrebnih stroškov je pavšalna, razlogovanje, da naj bi se dediči o tem sami dogovorili, pa ni z ničemer utemeljeno.

3. Dedič M. K. se prav tako pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sicer priznal oporoko zapustnika, ni pa priznal višine razpolaganj zapustnika z darili, s katerimi je zmanjšal zapuščinsko maso, s tem pa tudi nujni dedni delež pritožnika. Zapustnik je s pogodbo o dosmrtnem preživljanju oporočnima dedičema že namenil preko 90 % svojega premoženja. S tem je zapuščino okrnil do te mere, da nujni dedni delež ne ustreza tistemu, ki bi ga moral prejeti pritožnik. Pogodbo o dosmrtnem preživljanju je treba šteti za darilno pogodbo, saj oporočna dediča za zapustnika nista skrbela tako, kot je določeno v pogodbi ter je moč šteti, da jima je zapustnik celotno premoženje podaril. Nepravilna je tudi odločitev, da sta oporočna dediča nujni dedni delež dolžna izplačati šele 16. 11. 2019. Res je zapustnik v oporoki določil izplačilo nujnega deleža šele v desetih letih po razglasitvi oporoke, vendar gre za nedopustno in neveljavno oporočno razpolaganje. Oporočitelj pravice nujnega dediča do nujnega deleža ne more vezati na pogoje in roke. V skladu s pravnim mnenjem VS RS (VSS Rev 44/63 s 1. 3. 1963) pa nujni dedni delež zapade s smrtjo zapustnika in ga je dedič dolžan plačati brez odlašanja; v oporoki postavljeni kasnejši plačilni rok ni upošteven.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Vsi trije zapustniki izpodbijajo ugotovitev sodišča o obsegu zapuščine. Pritožnika J. A. in T. P. zatrjujeta, da zapuščine ni, saj jima je zapustnik za časa življenja s pogodbo o dosmrtnem preživljanju 28. 10. 2005 prepustil v last in posest vse svoje premoženje (premično in nepremično). Dedič M. K. pa trdi, da predstavlja pogodba o dosmrtnem preživljanju darilno pogodbo, zapustnik pa je s takim razpolaganjem okrnil njegov nujni dedni delež.

6. Po določilu 212. člena Zakona o dedovanju (ZD) sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino. Po določilu 3. točke 210. člena ZD pa sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež.

7. Prvostopenjsko sodišče je dvakrat prekinilo zapuščinski postopek. Prvič s sklepom 15. 2. 2011, ko je dediča J. A. in T. P. napotilo na pravdo za dokazovanje, da je zapustnikova hči L. A. prejela 9.000,00 DEM(1). Drugič s sklepom 2. 11. 2015, ko je dediča M. K. napotilo na pravdo za dokazovanje, da zapustnikova oporoka ni veljavna in obsega zapuščine.(2)

8. Vsi trije dediči v pritožbi sodišču očitajo nepravilno ugotovljen obseg zapuščine. Oporočna dediča trdita, da zapuščine ni, saj je zapustnik s svojim premoženjem razpolagal v času življenja tako, da ga je s pogodbo o dosmrtnem preživljanju v celoti (nepremično in premično premoženje) prepustil oporočnima dedičema. Zakoniti dedič pa trdi, da je zapustnik s takim razpolaganjem (pogodba o dosmrtnem preživljanju) okrnil njegov nujni dedni delež, saj je šlo za darilo.

9. Spor med dediči o tem, ali določeno premoženje spada v zapuščino ali ne, ima za posledico obligatorno prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev strank na pravdo. Prvostopenjsko sodišče je res zapuščinski postopek dvakrat prekinilo, vendar za ugotavljanje drugih spornih dejstev. Oporočnima dedičema ni bilo omogočeno, da s tožbo uveljavljata svoja upravičenja, ki jih opirata na tezo, da premoženje, ki je bilo predmet sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanjem med zapustnikom in njima, ne spada v zapuščino in zato zapuščine ni ter posledično nista dolžna izplačati dednega deleža nujnemu dediču. 10. S sklepom o prekinitvi zapuščinskega postopka 2. 11. 2015 je bil na pravdo napoten M. K. za dokazovanje, da zapustnikova oporoka ni veljavna in za dokazovanje obsega zapuščine. Glede na to, da je dedič z vlogo 11. 3. 2016 priznal veljavnost oporoke, je sodišče 12. 7. 2016 nadaljevalo zapuščinski postopek(3), ni pa ugotovilo spornih dejstev, od katerih je odvisna velikost dednega deleža (ki jih je dedič še naprej zatrjeval (pogodba o dosmrtnem preživljanju naj bi prekrivala darila) in na katere se sklicuje v pritožbi.

11. Podatki spisa onemogočajo pritožbeni preizkus glede navedb, ki se nanašajo na pogodbo o dosmrtnem preživljanju Sv 910/05 z 28. 10. 2005, saj pogodbe ni v spisu. Med dediči pa so tudi sporna dejstva o tem, katero premoženje spada v zapuščino in o velikosti dednega deleža, kar narekuje prekinitev postopka in napotitev na pravdo.

12. Zaradi navedenih razlogov je bilo treba pritožbama ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V novem postopku bo moralo sodišče razčistiti sporna dejstva in ravnati skladno z določbo ZD o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotiti na pravdo dediče z manj verjetno pravico.

Op. št. (1): Tožbo je prvostopenjsko sodišče 18. 6. 2013 zavrglo, odločba je postala pravnomočna 31. 8. 2013 (list. št. spisa 53).

Op. št. (2): Dedič je z vlogo 11. 3. 2016 obvestil sodišče, da priznava veljavnost oporoke, sodišče pa je nadaljevalo zapuščinski postopek.

Op. št. (3): V spisu ni podatkov o tem, če je dedič vložil tožbo glede ugotavljanja obsega zapuščine.