Jedro

Stvarna služnost na podlagi 222. člena SPZ preneha, če postane (zaradi spremenjenih okoliščin) nekoristna za gospodujočo nepremičnino, pri čemer mora biti nekoristnost objektivna in popolna. Pri presoji koristnosti je treba izhajati iz potrebe gospodujočega zemljišča. Neizvrševanje služnosti sicer res nujno ne pomeni, da služnost ni več koristna za gospodujoči nepremičnini. Vendar pa je drugače, če se služnost ne izvršuje zaradi spremenjenih okoliščin, kar je primer tudi v obravnavani zadevi, ko je neizvrševanje služnosti posledica ustavitve projekta X. naselje.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, mora pa v roku 15 dni povrniti tožeči stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 559,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, 1.) da se ugotovi, da je Kupoprodajna pogodba z dne 12. 12. 2013, sklenjena med tožečo stranko kot prodajalcem in toženo kot kupcem o kupoprodaji parcel ... 740/5 in ... 740/7, nična, da sta zemljiškoknjižni vknjižbi lastninske pravice, opravljeni na njeni podlagi pri nepremičninah z ID znakom parcela ... 740/5 in parcela ... 740/7 v korist tožene stranke do celote neveljavni in se ju izbriše ter se pri obeh nepremičninah vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje; ter 2.) da se ugotovi, da je Pogodba o stvarni služnosti hoje in vožnje z dne 24. 1. 2014, sklenjena med tožečo stranko kot služnostnim zavezancem in toženo stranko kot služnostnim upravičencem v korist vsakokratnega lastnika parcel ... 740/5 in ... 740/7 na parcelah ... 740/6 in ... 740/8, nična, da so zemljiškoknjižne vknjižbe pravice stvarne služnosti, dovoljene na podlagi te pogodbe pri nepremičninah z ID znaki ... 740/5, ... 740/6, ... 740/7 in ... 740/8 do celote neveljavne in se jih izbriše ter se pri teh nepremičninah vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje (I. točka izreka). Ugodilo pa je podrejenemu tožbenemu zahtevku tako, da se ukine služnost hoje in vožnje, ki je bila ustanovljena na podlagi Pogodbe o stvarni služnosti hoje in vožnje z dne 24. 1. 2014, sklenjene med tožečo stranko kot služnostnim zavezancem in toženo stranko kot služnostnim upravičencem v korist vsakokratnega lastnika parcel ... 740/5 in ... 740/7 na parcelah ... 740/6 in ... 740/8, zemljiškoknjižne vknjižbe stvarne služnosti na podlagi te pogodbe pri nepremičninah z ID znaki ... 740/5, ... 740/6, ... 740/7 in ... 740/8 do celote pa so neveljavne in se jih izbriše ter se pri teh nepremičninah vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 2.817,86 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper II. in III. točko izreka sodbe se iz vseh dopustnih razlogov pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje ali sodbo spremeni tako, da zavrne tudi podrejeni tožbeni zahtevek, tožeči stranki pa naloži povrnitev stroškov tega postopka.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne, toženi stranki pa naloži v plačilo pritožbene stroške s pripadki.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med strankama na prvi stopnji ni bilo sporno (tožeča stranka je dejstva priznavala oziroma jih v skladu z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, ni konkretizirano prerekala): - da je leta 2007 G., d. o. o. – v stečaju, kupila parcelo št. 740/1, k. o. ..., in sicer od družbe F., d. o. o. – v stečaju; - da je istega leta G., d. o. o. – v stečaju, skupaj z družbo A., Ltd., iz L., ki je bila lastnica večjega dela zemljišča, ki je mejilo na parcelo št. 740/1, k. o. ..., sklenila dogovor za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta; - da je bil leta 2009 sprejet Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja ŠS 0-1 in ŠS 0-2 X. naselje z dne 10. 8. 2009 (v nadaljevanju OPPN X. naselje), ki je omogočil gradnjo večstanovanjskih stavb na omenjenih parcelah; - da je družba A., Ltd., prodala zemljišča družbi G., d. o. o.; - da je leta 2011 G., d. o. o. – v stečaju, naročila parcelacijo parcele št. 740/1, k. o. ..., na podlagi katere so nastale parcele 740/5, 740/6, 740/7, 740/8, vse k. o. ...

- da je leta 2012 G., d. o. o. – v stečaju, ustanovila služnosti na parcelah št. 740/5 in 740/7, obe k. o. ..., v korist vsakokratnih lastnikov skupno trinajstih sosednjih parcel, ki je bila ustanovljena za izgradnjo infrastrukture (ceste, intervencijske poti, vročevoda, vodovoda, javne razsvetljave, kanalizacije), da bi se lahko nato na območju OPPN X. naselje zgradili objekti; - da je januarja leta 2013 G., d. o. o. – v stečaju, ustanovila projektno družbo S., d. o. o. (tožečo stranko), in marca nanjo prenesla omenjene parcele; - da je decembra leta 2013 tožeča stranka (katere direktor je bil takrat B. B.), parceli št. 740/5 in 740/7, obe k. o. ..., prodala drugi projektni družbi O., d. o. o. (toženi stranki; katere direktor je bil takrat, in je še vedno, C. B.) na podlagi Kupoprodajne pogodbe z dne 12. 12. 2013 (v nadaljevanju Kupoprodajna pogodba), pri čemer sta bili parceli obremenjeni s hipotekami; - da gre pri parcelah št. 740/5 in 740/7, obe k. o. ..., za zelo majhni in ozki parceli, pri čemer parcela št. 740/7, k. o. ..., v naravi poteka tako, da ločuje parceli št. 740/6 in 740/8, obe k. o. ...; - da sta januarja leta 2014 pravdni stranki sklenili Pogodbo o stvarni služnosti hoje in vožnje z dne 24. 1. 2014 (v nadaljevanju Pogodba o stvarni služnosti), s katero sta v korist vsakokratnega lastnika parcel št. 740/5 in 740/7, obe k. o. ..., ustanovili služnost hoje in vožnje na parcelah št. 740/6 in 740/8, obe k. o. ..., ki obsega pravico utrditi služeče zemljišče in izdelati utrjeno pot, kar vključuje tudi pravico preplastitve z asfaltom, neomejeno pravico pešpoti in vožnje z vsemi vrstami cestnih in gospodarskih vozil, tudi gradbene mehanizacije, ter opustitev vseh dejanj vsakokratnega lastnika služečega zemljišča, da bi ovirala in onemogočala izvajanje služnosti; - da sta se kot direktorja (ali družbenika) pri omenjenih družbah izmenjevala C. B. in B. B., ki sta v sorodstvenem razmerju oče in sin; - da je bil leta 2017 nad tožečo stranko začet stečajni postopek, pri čemer sta parceli št. 740/6 in 740/8, obe k. o. ..., predmet prodaje v stečajnem postopku; - da sta parceli št. 740/5 in 740/7, obe k. o. ..., predmet prodaje v izvršilnem postopku (zaradi neplačanih hipotek).

6. Tožeča stranka je primarno zahtevala ugotovitev ničnosti Kupoprodajne pogodbe in Pogodbe o stvarni služnosti, ker naj bi pravdni stranki pravna posla sklenili z nedopustnim nagibom, in sicer z namenom poslabšati položaj upnikov, ter ker naj bi odpadla kavza (podlaga) pogodbe. Tožeča stranka je nato v drugi pripravljalni vlogi glede na navedbe tožene stranke (če sodišče ugotovi, da namen sklenitve pogodb ni bil nedopusten) postavila še podrejeni zahtevek, in sicer je zahtevala prenehanje stvarne služnosti na podlagi 222. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) zaradi bistveno spremenjenih okoliščin. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka ni predmet pritožbene presoje, saj je ta odločitev postala pravnomočna (tožeča stranka ni vložila pritožbe). Predmet presoje pa je odločitev sodišča prve stopnje o ugoditvi podrejenemu tožbenemu zahtevku.

7. Pravno podlago podrejenega tožbenega zahtevka predstavlja 222. člen SPZ, v skladu s katerim lahko lastnik služeče stvari zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. Stvarna služnost tako preneha, če postane (zaradi spremenjenih okoliščin) nekoristna za gospodujočo nepremičnino, pri čemer mora biti nekoristnost objektivna in popolna. Pri presoji koristnosti je treba izhajati iz potrebe gospodujočega zemljišča. Prav tako služnost preneha, če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena, pri čemer je služnost še zmeraj v korist gospodujoče nepremičnine, vendar je ne kaže obdržati v veljavi, ker pomeni močnejši poseg v lastninsko pravico služeče nepremičnine kot je korist gospodujoče nepremičnine. V tem primeru gre za tehtanje interesov izvrševanja lastninske pravice na obeh nepremičninah. Trditveno in dokazno breme glede navedenega je na lastniku služeče stvari (tožeči stranki).1

8. Tožeča stranka se je v zvezi s podrejenim tožbenim zahtevkom (torej pri utemeljevanju spremenjenih okoliščin) sklicevala na navedbe tožene stranke (na katere se sklicuje tudi v odgovoru na pritožbo).2 Ta je podala naslednje trditve: - da ima družina B. že več desetletij v lasti in upravljanju več projektnih družb in posluje z nepremičninami na način, da nepozidane parcele odkupuje od lastnikov, jih komunalno opremi, pozida (sama ali s soinvestitorji) in jih proda na trgu, vse s pomočjo bank, ki projekte začasno financirajo; - da sta bila pravna posla sklenjena predvsem zato, da se omogoči izvedba OPPN X. naselje; - da je bila na parcelah št. 740/5 in 740/7, obe k. o. ..., predvidena izgradnja infrastrukture za celotno območje X. naselja (od tega le manjši del predstavljata parceli v lasti tožeče stranke); - da so pri projektu OPPN X. naselje z družbo G., d. o. o., ves čas sodelovali tako, da se omogoči najprej gradnja infrastrukture, potem pa še vseh predvidenih objektov; - da je bila prva faza izvedbe OPPN X. naselje izgradnja infrastrukture, zato je tožena stranka najprej odkupila parceli št. 740/5 in 740/7, obe k. o. ..., načrtovala pa je tudi nakup parcel št. 740/6 in 740/8, obe k. o. ... (parcel za gradnjo stavb); - da odkup parcel št. 740/6 in 740/8, obe k. o. ..., ni bil možen, ker tožena stranka za to ni imela sredstev, saj se je zaradi finančne krize in krize v gradbeništvu v letih od 2012 do 2014 projekt ustavil (tožena stranka se je o morebitnem odkupu pogovarjala s Y. banko, ki je finančno spremljala večino projektov v lasti družine B., vendar se je ta v letu 2013 odločila, da je zanjo sodelovanje preveč tvegano); - da je bil namen tožene stranke izpeljati posel na dva načina, in sicer če bi prišlo do gradnje, je bila zainteresirana izpeljati gradnjo celotnega projekta, če pa do gradnje zaradi pomanjkanja sredstev ne bi prišlo, pa je zainteresirana zgraditi vsaj infrastrukturo za X. naselje; - da tožena stranka ni imela namena sama financirati te izgradnje, temveč je imela namen pridobiti investitorja za celotno X. naselje; - da je bila stvarna služnost ustanovljena, da se olajša in omogoči izgradnja infrastrukture za celotno X. naselje; - da projektnih načrtov še ni ter da se gradnja ni pričela, ker ni bilo investitorjev in pogojev za gradnjo; - da tožena stranka parcel št. 740/5 in 740/7, obe k. o. ..., ne uporablja, saj se je projekt ustavil, ter da ne izvršuje služnosti.

9. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin ter da služnost ni koristna za gospodujoče zemljišče. Navedlo je, da tožena stranka ni pridobila investitorja, da se parcel ne uporablja, ker se je projekt ustavil, da projektnih načrtov še ni, da se gradnja ne izvaja, da je tožeča stranka v stečajnem postopku ter da služnost dejansko znižuje vrednost parcel št. 740/6 in 740/8, obe k. o. ... Nadalje je navedlo, da iz pogodbe gospodarsko realen namen ustanovitve služnosti ni razviden, ter da „pri prodaji v stečajnem postopku s služnostjo obremenjeno zemljišče, kjer ni razviden gospodarsko realen namen, predstavlja tako spremenjeno okoliščino, da je služnost nekoristna za gospodujoče zemljišče“. Tehtalo je še interese obeh zemljišč, in sicer je glede na interes služečega zemljišča, ki se prodaja v stečajnem postopku, ter interes gospodujočega zemljišča, ki bi navedeno služnost izvajalo le za izgradnjo X. naselja, pri čemer ni znan niti projekt niti investitor, tožena stranka pa ne razpolaga s sredstvi, ki bi omogočala investicijo, tožbenemu zahtevku ugodilo.

10. Višje sodišče pritrjuje materialnopravni presoji sodišča prve stopnje, da so se okoliščine, ki so obstajale ob sklenitvi Pogodbe o stvarni služnosti, spremenile, zaradi česar je postala stvarna služnost nekoristna za gospodujoči zemljišči. 11. Odločilno je, da je bila stvarna služnost ustanovljena s specifičnim namenom. Tožena stranka je namreč trdila, da sta bili pogodbi sklenjeni zato, da se omogoči izvedba OPPN X. naselje, da je sicer od tožeče stranke najprej kupila parceli št. 740/5 in 740/7, obe k. o. ..., in v korist teh ustanovila stvarno služnost na parcelah št. 740/6 in 740/8, obe k. o. ..., z namenom, da se na gospodujočih nepremičninah omogoči in olajša izgradnja infrastrukture za celotno X. naselje, imela pa je namen od nje kupiti tudi služeči zemljišči ter pridobiti investitorja za gradnjo celotnega naselja. Namen služnosti je bil torej, da se omogoči in olajša izgradnja infrastrukture na gospodujočih nepremičninah za celotno X. naselje v okviru opisanih načrtov pravdnih strank.

12. Namen pogodbenih strank, ki je obstajal v času ustanovitve služnosti, pa zaradi spremenjenih okoliščin ni več uresničljiv oziroma je stvarna služnost postala nekoristna za gospodujoči nepremičnini. V času sklenitve Pogodbe o stvarni služnosti je bil v teku projekt X. naselje. C. B. in B. B. sta preko svojih projektnih družb (tudi preko tožene stranke) v tem času z lastnikom sosednjih zemljišč na območju X. naselja _sodelovala_ (očitno so v tej smeri potekali vsi dogovori) tako, da bi se najprej omogočila gradnja infrastrukture, potem pa še vseh predvidenih objektov, v ta namen pa bi se ustanovile tudi brezplačne služnosti. Za namen izgradnje infrastrukture na območju X. naselja je G., d. o. o. – v stečaju, v breme parcel št. 740/5 in 740/7, obe k. o. ..., in v korist sosednjih parcel tudi ustanovila stvarno služnost. Tožena stranka je nato parceli št. 740/5 in 740/7, obe k. o. ..., kupila in januarja leta 2014 za izgradnjo infrastrukture na teh parcelah v njihovo korist sklenila Pogodbo o stvarni služnosti v breme parcel št. 740/6 in 740/8, obe k. o. ... Pri tem je imela slednji (služeči) parceli namen tudi kupiti (s čimer bi sporna služnost prenehala), zaradi česar se je z banko dogovarjala o financiranju nakupa. Prav tako je imela namen (s sodelovanjem lastnika sosednjih parcel) za izgradnjo celotnega naselja pridobiti investitorja. Vendar pa je po sklenitvi sporne pogodbe prišlo do spremenjenih okoliščin, in sicer se je projekt X. naselje ustavil. Tožena stranka zaradi finančne krize in krize v gradbeništvu v letih od 2012 do 2014 ni pridobila potrebnih sredstev za nakup služečih nepremičnin. Prav tako tudi ni pridobila investitorja, niti niso bili izdelani projektni načrti ter pridobljeno gradbeno dovoljenje za izgradnjo infrastrukture in objektov. Pritožničine navedbe, da se je projekt ustavil predvsem zaradi zunanjih dejavnikov (ekonomske krize), ne vplivajo na presojo spremenjenih okoliščin. Spremenjene okoliščine lahko namreč predstavljajo tudi _zunanji dejavniki._ Tožena stranka pa sama priznava, da zaradi teh zunanjih dejavnikov ni prišlo do dogovora med toženo in tožečo stranko ter lastniki sosednjih zemljišč v območju X. naselja, pri čemer trdi tudi, da je pri izgradnji X. naselja nujno sodelovanje vseh lastnikov na tem območju. Ker torej do nadaljnjih dogovorov med lastniki nepremičnin v območju naselja glede same izvedbe gradnje te infrastrukture (in ostalih objektov) ni prišlo (ni investitorja, projektnih načrtov, gradbenega dovoljenja itd.), kar bi bilo potrebno, da bi se namen služnosti lahko začel uresničevati, je očitno, da se je projekt X. naselje ustavil. Poleg tega je pravno pomembno tudi dejstvo, da tožena stranka gospodujočih nepremičnin še niti ni začela uporabljati, prav tako pa še ni začela izvrševati služnosti za namen, za katerega je bila ta ustanovljena. V zvezi z gradnjo infrastrukture na gospodujočih nepremičninah niso bile izvedene še nobene aktivnosti (gradnja se še ni pričela, prav tako pa niso bile izvedene še nobene priprave za gradnjo). Višje sodišče pri tem pojasnjuje, da neizvrševanje služnosti poti sicer res nujno ne pomeni, da služnost ni več koristna.3 Vendar pa je drugače, če se služnost ne izvršuje zaradi spremenjenih okoliščin, kar je primer tudi v obravnavani zadevi, ko je neizvrševanje služnosti posledica ustavitve projekta X. naselje. Neizvrševanje služnosti je tako v tem primeru (prvi) objektivni znak za presojo njene koristnosti.4

13. Višje sodišče ne sledi pritožničinim navedbam, da se je projekt le začasno ustavil, potem pa se ni mogel nadaljevati zaradi stečaja tožeče stranke, ter da ko bo tožeča stranka gospodujoči parceli prodala, se bo projekt lahko nadaljeval. Tožena stranka navedenega (tj. začasne ustavitve) ni z ničemer izkazala. Višje sodišče pritrjuje tožeči stranki v odgovoru na pritožbo, da glede na trditve tožene stranke ni nobenih izgledov, da se bo projekt nadaljeval oziroma da je bil le začasno ustavljen. Tožena stranka od sklenitve sporne pogodbe (tj. v šestih letih) ni pridobila investitorja, dogovori z ostalimi lastniki zemljišč glede gradnje ne potekajo več, tožena stranka ne trdi, da je npr. vložila vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, projektni načrti še niso niti v pripravi itd. Poleg tega sta gospodujoči nepremičnini predmet prodaje v izvršilnem postopku. Nenazadnje pa gre tudi pri _začasni_ ustavitvi projekta X. naselje še vedno za njegovo ustavitev, kar v konkretnih okoliščinah predstavlja spremenjeno okoliščino v smislu 222. člena SPZ. Stvarna služnost namreč tudi zaradi začasne ustavitve projekta (in torej zaradi začasne ustavitve izgradnje infrastrukture na gospodujočih nepremičninah) ni več (četudi začasno) koristna za gospodujoči nepremičnini.

14. Tožeča stranka je v postopku na prvi stopnji (kar ponavlja tudi v odgovoru na pritožbo), trdila, da je tudi brez služnosti možen dostop in gradnja infrastrukture, ker je neposredno vzdolž služnostne poti urejena javna cesta in da imata služeči nepremičnini drug dostop do javne poti, zato naj služnost ne bi bila nujna. Tožena stranka je te navedbe zanikala. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je do gospodujočih nepremičnin možen dostop po javni poti, takšen zaključek pa tožena stranka v pritožbi napada. Poleg tega trdi, da ne gre za spremenjene okoliščine, saj je pot v nespremenjenem stanju obstajala tudi ob sklenitvi Pogodbe o stvarni služnosti. Višje sodišče ugotavlja, da tožeča stranka (na kateri je bilo trditveno in dokazno breme) ni zatrjevala in dokazala, da domnevna javna pot ob sklenitvi pogodbe ni obstajala, da gre torej za spremenjeno okoliščino. Ravno nasprotno, na navedeno okoliščino se je sklicevala v okviru primarnega tožbenega zahtevka, da bi dokazala, da je bil namen sklenitve pogodbe oškodovanje upnikov (da je bila potreba po ustanovitvi služnosti navidezna in da ne obstaja, da torej tožena stranka služnosti ob sklenitvi pogodbe ni potrebovala). Enako velja tudi glede njenih navedb, da so na služečem zemljišču ves čas postavljene gradbene ograje, kar naj bi trajalo že dolga leta, ki naj bi preprečevale vožnjo in hojo na način, kot je opredeljena v služnostni pogodbi. V zvezi s tem je tožena stranka navedla, da so ograje na zemljišču, po katerem poteka služnost, postavljene že dolgo, verjetno od nakupa parcel leta 2004, teh trditev pa tožeča stranka ni zanikala.5 Navedene okoliščine torej ne predstavljajo spremenjenih okoliščin.

15. Višje sodišče pritrjuje tudi pritožničinim očitkom, da so pravno neodločilne okoliščine, da je tožeča stranka v stečaju in da stvarna služnost znižuje vrednost služečim nepremičninam. Stvarna služnost je namreč ustanovljena v korist gospodujoče nepremičnine, in sicer v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine. Je stvarna pravica na tuji stvari, ki izhaja iz odnosa dveh nepremičnin (in ne njunih lastnikov) in torej ni vezana na lastnost pravne osebe. Pri prenehanju služnosti tako ekonomski interes oziroma položaj lastnika služeče oziroma gospodujoče nepremičnine ni odločilen, temveč je treba pri presoji koristnosti izhajati le iz potreb gospodujočega zemljišča.6 Ker se služnostna pravica ustanovi le zaradi potreb gospodujočega zemljišča, pa se lahko upoštevajo le tiste spremenjene okoliščine, ki se nanašajo na gospodujoče zemljišče (in ne torej tudi tiste, ki bi se nanašale na služečo nepremičnino).7 Zaradi prodaje nepremičnin v stečajnem postopku se bo spremenil le lastnik teh nepremičnin (kar ne vpliva na potrebe samih zemljišč), okoliščina, da je tožeča stranka v stečaju, pa se poleg tega nanaša na lastnost pravne osebe _služečih_ nepremičnin.

16. Okoliščine, navedene v točkah 14 in 15 obrazložitve, tako res ne predstavljajo spremenjenih okoliščin v smislu 222. člena SPZ, vendar pa navedeno (glede na ugotovljeno spremenjeno okoliščino ustavitve projekta) za odločitev ni pravno odločilno. Glede na takšen zaključek pa tudi ni pravno odločilen pritožničin očitek, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj meni, da gre pri dejstvu, da se nad tožečo stranko vodi stečajni postopek, za spremenjeno okoliščino.

17. Pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno in brez obrazložitve zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem priče, ki bi pojasnila potek dogajanj, kako in zakaj je prišlo do sklenitve Pogodbe o stvarni služnosti, niso utemeljene. Tožena stranka namreč ne pove, katere priče sodišče ni zaslišalo. Sodišče prve stopnje pa je zavrnilo dokaz z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke, C. B., ker je na podlagi navedb tožene stranke glede okoliščin, ki so obstajale ob sklenitvi Pogodbe o stvarni služnosti, materialnopravno presodilo, da so podane bistveno spremenjene okoliščine oziroma da služnost ni koristna. Glede na navedeno zaslišanje v zvezi s tem ni bilo potrebno. Absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana. Navedbe sodišča prve stopnje, da gospodarsko realen namen ustanovitve služnosti iz Pogodbe o stvarni služnosti ni razviden, za odločitev niso pravno odločilne, glede na to, da sta tako sodišče prve stopnje (kljub takšnemu zapisu) kot tudi višje sodišče sledili navedbam, ki jih je glede namena ustanovitve služnosti podala tožena stranka.

18. Ker se je za pravilno izkazala odločitev o glavni stvari in tožena stranka glede odločitve o stroških ni podala nobenih konkretiziranih očitkov, je njena pritožba tudi v tem delu neutemeljena.

19. Višje sodišče je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP). Če tožena stranka morebiti na kakšno pritožbeno navedbo ni dobila izrecnega odgovora, ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve, kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spozna, kateri razlogi so vodili višje sodišče k njegovi odločitvi.8 Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki tožene stranke izkazali za neutemeljene in ker višje sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je višje sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

20. O stroških pritožbenega postopka je višje sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, 154. členom in 155. členom ZPP ter Odvetniško tarifo (OT). Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka in povrniti tožeči stranki njene stroške pritožbenega postopka. Ti znašajo nagrado za odgovor na pritožbo v višini 750 točk (1. točka tar. št. 21 OT), materialne stroške v višini 2 % (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) vse skupaj znaša 559,98 EUR. V primeru plačilne zamude je tožeča stranka upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti za čas zamude.

1 Glej dr. M. Juhart v dr. M. Juhart in drugi: Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 916–917. 2 Tožeča stranka je sicer v okviru primarnega tožbenega zahtevka trdila, da namen ustanovitve stvarne služnosti hoje in vožnje na služečih parcelah ni bil takšen, kot je to zatrjevala tožena stranka (tj. izgradnja osnovne infrastrukture za X. naselje), temveč da je bil njen namen oškodovanje upnikov, vendar je sodišče prve stopnje ugotovilo, da slednje ne drži (primarni tožbeni zahtevek je zavrnilo). 3 Zgolj neuporaba nepremičnin in služnostne poti za namen, za katerega je bila ustanovljena, bi bila po poteku zakonsko določenega roka razlog za prenehanje služnosti po samem zakonu zaradi neizvrševanja služnosti (glej 223. člen SPZ). Prim. tudi sodbo in sklep VSL II Cp 576/2013. 4 Prim. sodbo VSL I Cp 2574/2017. 5 Dejstvo, da so na služečih nepremičninah gradbene ograje, pa tudi sicer ne bi moglo predstavljati takšne spremenjene okoliščine, zaradi katere bi bila služnost nekoristna. Ograje bi se pač ob pričetku gradnje oziroma izvrševanja služnosti odstranile. 6 Prim. sodbo in sklep VSL II Cp 576/2013 ter dr. M. Juhart, prav tam, str. 916. 7 Prim. sodbo VSL I Cp 1500/2002. 8 Prim. sklep Ustavnega sodišča Up-429/01-5 ter sklepa VSRS III Ips 3/2014 in III Ips 84/2017.