Jedro

Drži sicer, da sodišče prve stopnje glede insolventnosti ni navedlo konkretnejših razlogov, vendar pa zaradi tega še ni podan pritožbeni razlog iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Upoštevati je namreč potrebno, da je predlagatelj osebnega stečaja dolžnik sam, zato je zahtevani obseg obrazloženosti insolventnosti manjši, kot je v primeru, ko je predlagatelj upnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom in imenovalo upravitelja.

2. Zoper sklep se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je sklep o začetku postopka osebnega stečaja izdalo na dolžnikov predlog, ki ga je vložil na zapisnik pri sodišču. Glede na zatrjevano v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja in poročilo o dolžnikovem finančnem položaju, je sklenilo, da je dolžnik insolventen (1. točka prvega odstavka 239. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP v zvezi s prvim in četrtim odstavkom 383. člena ZFPPIPP). Drži sicer, da sodišče prve stopnje glede tega ni navedlo konkretnejših razlogov, vendar pa zaradi tega še ni podan pritožbeni razlog iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Upoštevati je namreč potrebno, da je predlagatelj osebnega stečaja dolžnik sam, zato je zahtevani obseg obrazloženosti insolventnosti manjši, kot je v primeru, ko je predlagatelj upnik. Po oceni višjega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi zatrjevanega in k predlogu priloženega povsem pravilno ugotovilo, da je dolžnik insolventen. Dolžnik je v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja navedel, da živi z bivšo ženo in dvema odraslima sinovoma v hiši v N. Žena je upokojena in prejema približno 350,00 EUR pokojnine na mesec, dolžnik je brezposeln in dobiva mesečno nadomestilo plače v višini 366,03 EUR mesečno, je lastnik 1/3 stanovanjske hiše, drugega nepremičnega in premičnega premoženja nima, skupaj pa ima obveznosti kar za 185.000,00 EUR. Iz priloženega izpiska izvršilnih zadev izhaja, da se je zoper dolžnika vodilo 32 izvršilnih zadev.

5. V pritožbi zatrjevano dejstvo, da prejema nadomestilo plače, ni novo dejstvo. To je dolžnik zatrjeval že v postopku pred sodiščem prve stopnje. V pritožbi ne pojasni, ali je sedaj nadomestilo višje, vendar pa višje sodišče ne vidi možnosti, kako bi lahko nadomestilo plače odpravilo insolventnost dolžnika, glede na navedeno v 3. točki obrazložitve. Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajna nelikvidnost), ali postane dolgoročno plačilno nesposoben (prvi odstavek 14. člena ZFPPIPP). Domneva se, da je trajna nelikvidnost podana, če dolžnik, ki je potrošnik, več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti, v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev (prva alineja 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP). Iz povedanega v 3. točki obrazložitve izhaja, da je dolžnik (vsaj) trajno nelikviden.

6. Dolžnik je v pritožbi umaknil predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ki pa ga višje sodišče ne more upoštevati, saj po začetku stečajnega postopka umik predloga za začetek stečajnega postopka ni več možen (prim. šesti odstavek 232. člena in 383. člen ZFPPIPP).

7. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.