Jedro

V spornem primeru sta zahtevo za vključitev stranskega intervenienta vložila B.B. in C.C., ki sta stranki v postopku omejitve lastninske pravice (ustanovitve služnosti). Kot stranki v tem postopku, ki se tiče njunih nepremičnin, ne moreta biti hkrati tudi predlagatelja za vstop stranskega intervenienta v njun postopek, temveč bi lahko takšen predlog vložil zgolj tožnik sam, in zahteval vstop v ta postopek omejitve lastninske pravice.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom, št. 352-9/2010-223 z dne 10. 5. 2011, je organ prve stopnje odločil, da se A.A. (tožniku v tem sporu), ne prizna lastnosti stranke v postopku predloga za obremenitev nepremičnin s služnostjo v javno korist in predlogu za nujni postopek nepremičnin parc. št. 51/3, 52/1, 52/2 in 51/2, vse k.o. …, ki so v solasti B.B. in C.C., …. V obrazložitvi navaja, da je družba D. d.o.o., Ljubljana, po pooblaščeni odvetniški družbi vložila predlog za obremenitev nepremičnin s služnostjo v javno korist in predlog za nujni postopek nepremičnin parc. št. 51/3, 52/1, 52/2 in 51/2, vse k.o. …, ki so v solasti B.B. in C.C. Slednja sta na predlog odgovorila ter v odgovoru predlagala vstop v postopek stranskega udeleženca, saj naj bi predvideni novi visokotlačni plinovod potekal v neposredni bližini stanovanjske hiše na naslovu …. V nadaljevanju navaja postopek v zvezi z izvedeno ustno obravnavo dne 22. 2. 2011, na kateri je pooblaščenec A.A. navedel, da ima nedvomno izkazan pravni interes, ker je lastnik do celote nepremičnin parc. št. 42, 45 in 51/5, vse k.o. …, ki mejijo na parcele, za katere se predlaga obremenitev. Parcela številka 42 k.o. … naj bi „ležala“ v delovnem pasu, ki ga želi imeti predlagateljica v začasni uporabi.

Glede na vse izvedene dokaze upravni organ ugotavlja, da predlagatelj A.A., ki zahteva vstop v upravni postopek obremenitve nepremičnin parc. št. 51/3, 52/1, 52/2 in 51/2, vse k.o. …, nima izkazanega pravnega interesa za vstop. Navaja določbe 42. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da je stranka v postopku lahko vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Po določbi prvega in drugega odstavka 43. člena ZUP, se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. V tem primeru pravno korist določa Energetski zakon (EZ) ter Pravilnik o tehničnih pogojih za graditve, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov (Pravilnik), ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov. V nadaljevanju podrobno navaja, kaj določa 48. člen EZ ter Pravilnik, kar pa sodišče v sodbo ne povzema. Navaja dejansko stanje ugotovljeno v upravnem postopku, ki se tičejo nepremičnin parc. št. 51/3, 52/1, 51/2 in 52/2, vse k.o. …, kar pa sodišče v sodbo prav tako ne povzema. Upravni organ tudi ugotavlja, da iz projektne situacije pooblaščenega projektanta izhaja, da delovni pas ne poteka po parcelah, ki so last A.A., ampak na nekaterih mestih se samo približa zunanji strani meje. Upravni organ tudi ni sledil predlogu za izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca geodetske stroke, da bi ugotovil, koliko sega delovni pas in varovalni pas predvidenega plinovoda na parcele, ki so v lasti A.A. Glede na navedeno je odločeno, da se A.A. (tožniku) ne prizna lastnosti stranke v tem postopku.

S pritožbeno odločbo je tožena stranka potrdila odločitev tožnika in navedla enako dejansko in pravno podlago, kot jo je v razlogih navedel upravni organ prve stopnje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Stranka z interesom v tem sporu (prvi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1) D. d.o.o. (prej E. d.o.o., Ljubljana) v odgovoru tožbo prereka vse tožbene navedbe, glede na to, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Ker tožnik zahteva odpravo prvostopenjske odločbe le v povezavi z drugostopenjsko odločbo tožene stranke, glede na zakonske določbe nima pravnega interesa za vložitev tožbe, zato jo naj sodišče kot nedovoljeno zavrže. V nadaljevanju razlaga kje poteka delovni pas plinovoda M 2/1, ker hoče tožnik sodišče prepričati, da ta poteka po njegovih parcelah. Sodišče podrobnejše razloge poteka plinovoda v sodbo ne povzema. Tudi trditev tožnika, da njegov pravni interes za zavarovanje v upravnem postopku izhaja iz 99. člena SPZ nima pravne podlage in te okoliščine v nadaljevanju še dodatno obrazlaga, kar pa sodišče prav tako v sodbo ne povzema.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna procesna odločitev upravnega organa prve stopnje, da se tožniku ne prizna lastnosti stranke v postopku predloga za obremenitev nepremičnin s služnostjo v javno korist in predloga za nujni postopek (parc. št. 51/3, 52/1, 52/2 in 51/2, vse k.o. …), ki so v solasti B.B. in C.C. Pravna podlaga za odločanje v obravnavanem primeru je 43. člen ZUP, ki določa v prvem odstavku tega člena, da se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec).

Kot izhaja iz listin upravnega spisa, je bil predlog za obremenitev nepremičnine s služnostjo v javno korist in predlog za nujni postopek s strani E. d.o.o. Ljubljana (sedaj D. d.o.o. Ljubljana) vložen zoper nasprotno stranko B.B. in C.C. Na podlagi tega predloga je bil izdan s strani Upravne enote Šentjur pri Celju Sklep o začetku postopka omejitve lastninske pravice solastnikov B.B. in C.C., št. 352-9/2010-7-223 z dne 1. 2. 2011 in na podlagi tega sklepa izvršena zaznamba razlastitvenega postopka za parc. št. 51/3, 52/1, 51/2 in 52/2 k.o. … po sklepu Okrajnega sodišča v Šentjurju pri Celju z dne 2. 2. 2011. Iz obrazložitve, v tem postopku izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil sklep izdan na podlagi predloga B.B. in C.C. v odgovoru na zgoraj navedeni predlog za obremenitev nepremičnine in predloga za nujni postopek stranke D. d.o.o. Ljubljana z dne 13. 12. 2010. ZUP v 125. členu določa v prvem odstavku, da se upravni postopek začne pred pristojnim organom po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. V spornem primeru sta zahtevo za vključitev stranskega intervenienta vložila B.B. in C.C., ki sta stranki v postopku omejitve lastninske pravice (zgoraj navedeni sklep o začetku postopka omejitve lastninske pravice z dne 1. 2. 2011). Kot stranki v tem postopku, ki se tiče njunih nepremičnin pa ne moreta biti hkrati tudi predlagatelja za vstop stranskega intervenienta v njun postopek, temveč bi lahko takšen predlog vložil zgolj tožnik sam, in zahteval vstop v ta postopek omejitve lastninske pravice B.B. in C.C. Iz izpodbijane odločbe torej ne izhaja, da bi upravni organ začel ta postopek vključitve stranskega udeleženca po uradni dolžnosti, temveč ga je začel na zahtevo strank v postopku omejitve lastninske pravice B.B. in C.C. To pa ne pomeni, da je to zakonsko določbo mogoče razlagati tako široko (ne gre za isto pravno situacijo kot v civilnem postopku), da imajo stranke tudi v tem upravnem postopku pravico in pravni interes, da lahko zahtevajo vključitev stranskega intervenienta, ki pa ima v tem primeru zgolj dejanski interes, nima pa pravnega interesa (dela v zvezi s plinovodom bi potekala na drugih parcelah, ki so v lasti tožnika, vendar v neposredni bližini njegovih parcel).

V obravnavanem primeru bi moral upravni organ, v skladu s 129. členom ZUP na podlagi prvega odstavka, najprej zahtevo preizkusiti, ter ugotoviti, da vložnika zahteve B.B. in C.C. v vlogi (v tem primeru v odgovoru na predlog za omejitev lastninske pravice z dne 3. 1. 2011), ne uveljavljata neke svoje pravice ali pravne koristi (2. točka prvega odstavka 129. člena ZUP) in vlogo zavreči, kot nedovoljeno, ne da bi se spuščalo v vsebinsko presojo dopustnosti tožnika, kot stranskega udeleženca za vključitev v postopek omejitve lastninske pravice.

Sodišče je v spornem primeru odločilo po sodniku posamezniku v skladu z določbo druge alinee drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker se izpodbija procesni sklep v postopku izdaje upravnega akta. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bila odločitev prvostopnega organa, ne glede na, s procesnega vidika drugačno odločitev, pravilna in na zakonu utemeljena.

Sodišče je zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.