Jedro

Meje pritožbenega preizkusa zoper popravni sklep so zamejene z razlago in uporabo 328. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne ter se popravni sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije stroške za odgovor na pritožbo.

Obrazložitev

1. V tem sporu majhne vrednosti je pritožbeno sodišče s sodbo odločilo o pritožbi tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbo tožene stranke je zavrnilo. Z II. točko izreka je odločilo o stroških pritožbenega postopka. Pri tem je storilo očitno pisno pomoto ter tožečo stranko zavezalo k plačilu stroškov pritožbenega postopka. Gre za stroške za odgovor na pritožbo, ki jo je vložila tožeča stranka.

2. Očitno pisno pomoto je zato popravilo s sklepom II Cp 185/2023 z dne 5. 4. 2023. Popravilo jo je tako, da je besedno zvezo „tožeča stranka“ nadomestilo z besedno zvezo „tožena stranka“, besedno zvezo "toženi stranki" pa z besedno zvezo "tožeči stranki".

3. Zoper ta sklep (torej popravni sklep) vlaga pritožbo toženec. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj popravni sklep v celoti razveljavi ter nato "v nadalje ravna, kot to predlaga tožena stranka v nadaljevanju." V nadaljevanju pojasnjuje, da je laik, ki si ne more najeti pooblaščenca. Kljub temu predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbo obravnava kot predlog za dopustitev revizije.

4. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila ter predlagala, naj jo sodišče zavrne.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Toženec je z vloženim pravnim sredstvom ustvaril svojevrsten procesni hibrid. V vlogi namreč združuje in prepleta dve različni, samostojni pravni sredstvi. Najprej pritožbo zoper popravni sklep, hkrati pa tudi predlog za dopustitev revizije zoper odločitev o glavni stvari. Pravni sredstvi vsebinsko nista v medsebojni zvezi. Tudi postopek reševanja obeh pravnih sredstev je različen. O pritožbi zoper popravni sklep Vrhovno sodišče odloča kot pritožbeno sodišče, o predlogu za dopustitev revizije Vrhovno sodišče odloča kot revizijsko sodišče. Prvo pravno sredstvo se vloži pri sodišču, ki je izdalo izpodbijano odločbo, medtem ko se predlog za dopustitev revizije vloži neposredno na Vrhovno sodišče. Procesno se razlikujejo tudi pogoji za dovoljenost enega in drugega pravnega sredstva (postulacijska sposobnost, rok za vložitev, nedovoljenost revizije v sporih majhne vrednosti, nedovoljenost revizije, ko gre za sklep o stroških...).

7. Uvodno pojasnilo je bilo potrebno, da bo vložnik tega pravnega sredstva vedel, zakaj je Vrhovno sodišče s tem sklepom odločalo le o pritožbi zoper popravni sklep, kakor je pravno sredstvo tudi naslovljeno in kakor je bilo to pravno sredstvo skladno s pravili Zakona o pravdnem postopku (ZPP) Vrhovnemu sodišču tudi predloženo s strani Višjega sodišča v Ljubljani.

8. Čeprav je popravni sklep izdalo Višje sodišče v Ljubljani, je to storilo v funkciji sodišča prve stopnje. S sklepom o popravi sodbe (oziroma v sodbi vsebovanega sklepa o stroških postopka) namreč ni odločalo o pravnem sredstvu zoper odločbo sodišča prve stopnje (Okrajnega sodišča v Ljubljani), marveč je izdalo samostojen sklep o popravi sodbe po 328. členu ZPP. Prav zato je v skladu s prvim odstavkom 363. člena ZPP zoper tak sklep tudi dovoljena pritožba (drugače kot zoper odločbo višjega sodišča, v katerem to nastopa kot pritožbeno sodišče, ki potrdi ali spremeni odločitev sodišča prve stopnje ter odločitev postane pravnomočna).

9. A meje pritožbenega preizkusa, ko gre za pritožbo zoper popravni sklep, so zamejene na pravilnost uporabe 328. člena ZPP in nič drugega. Toženec, ki se pritožuje laično, pa se v 20 straneh dolgi vlogi, tematsko loteva vsebine sodne odločbe o glavni stvari. To pa ni predmet pritožbenega odločanja, ko gre za pritožbo zoper popravni sklep. Pravilnosti uporabe 328. člena ZPP pritožnik sploh ne načenja. Ker je tako, lahko Vrhovno sodišče ugotovi le to, da niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Ker je tako, je pritožbo zoper popravni sklep zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).