Jedro

V kolikor stranka v predlogu za taksno oprostitev navede neresnične podatke, ji je v skladu z ustaljeno sodno prakso (ki temelji na smiselni uporabi določb tretjega in četrtega odstavka 13. člena ZST-1) potrebno v celoti odreči dokazno vrednost in posledično šteti, da stranka ni upravičena do oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse. Navedeno velja tudi glede podatkov, ki jih (sicer) lahko sodišče pridobi samo iz obstoječih zbirk v skladu s petim odstavkom 12.a člena v zvezi z drugim odstavkom 12.b člena ZST-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke z dne 6.3.2020 za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo, opr. št. XI Pg 1/2018 z dne 23.12.2019. 2. Zoper sklep se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremni tako, da jo oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek, podredno, da ji dovoli njeno obročno plačilo. Še nadalje podredno pa predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče lahko pravno osebo delno oprosti plačila sodnih taks, če ta nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma ji dovoli odloženo ali obročno plačilo taks, če sredstev za plačilo takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (3. v zvezi s 4. odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, ZST-1)). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks sodišče upošteva likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje stranke (5. odstavek 11. člena ZST-1). ZST-1 v 3. odstavku 1. člena napotuje na smiselno uporabo določb ZPP v postopku glede plačila sodne takse, če se odloča o plačilu sodne takse za vodenje pravdnega postopka. V postopku, v katerem si zavezanec za plačilo sodne takse prizadeva za dosego olajšave pri njenem plačilu (t. j. delna oprostitev, odlog ali obročno plačilo; v nadaljevanju tudi taksna oprostitev), je zavezanec tisti, ki postavlja zahtevek v razmerju do Republike Slovenije. Vsebina zahtevka je olajšava pri plačilu sodne takse. Skladno z določilom 212. člena ZPP je tako na stranki (zavezancu) trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev, ki predstavlja izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks.1

5. V kolikor stranka v predlogu za taksno oprostitev navede neresnične podatke, ji je v skladu z ustaljeno sodno prakso (ki temelji na smiselni uporabi določb 3. in 4. odstavka 13. člena ZST-1)2 potrebno v celoti odreči dokazno vrednost in posledično šteti, da stranka ni upravičena do oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse. Navedeno velja tudi glede podatkov, ki jih (sicer) lahko sodišče pridobi samo iz obstoječih zbirk v skladu s 5. odstavkom 12.a člena v zvezi z 2. odstavkom 12.b člena ZST-1.3

6. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je tožena stranka v predlogu za taksno oprostitev navedla neresnične podatke. V predlogu z dne 6.3.2020 (list. št.109 spisa) je namreč izrecno trdila, da nima odprtega nobenega transakcijskega računa ter pri teh trditvah vztrajala tudi v dopolnitvi predloga z dne 18.6.2020 (list. št. 116 do 118 spisa), čeprav ima, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, že od 4.3.2020 račun pri banki R. Ltd, (podatki AJPES v prilogi C3 spisa). Navedbe v pritožbi, da naj bi bil omenjeni račun v času vložitve predloga še neoperativen, da na njem ni bilo sredstev in da z njega ni bilo mogoče plačevati, bi lahko toženka nedvomno podala že v predlogu za taksno oprostitev oziroma njegovi dopolnitvi (ter odločitev o njihovi relevantnosti prepustila sodišču prve stopnje4), zato gre za nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (1. odstavek 337. člena ZPP), tudi sicer pa so te trditve povsem pavšalne in z ničemer izkazane.

7. Glede na pojasnjeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je celotnemu predlogu in njegovi dopolnitvi odreklo dokazno vrednost ter zaključilo, da tožena stranka ni upravičena do taksne oprostitve.

8. Tožena stranka s sklicevanjem na okoliščine, ki naj bi utemeljevale njeno nezmožnost plačila zadevne sodne takse, ter posledično na kršitev pravice do pritožbe in poštenega sojenja ne more uspeti, saj je sama povzročila, da te okoliščine za odločitev o njenem predlogu niso več pomembne.5 Pritožbeno sodišče ob tem toženi stranki še odgovarja, da bo morebitna prisilna izterjava sodne takse v skladu s 1. odstavkom 35. člena v zvezi s 4. odstavkom 34. člena ZST-1 ter v zvezi s 3. odstavkom 105.a člena ZPP predmet drugega (izvršilnega) postopka, pri čemer okoliščine, zaradi katerih je ta lahko neuspešen, pravilnosti izpodbijane odločitve ne morejo omajati.

9. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

10. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

1 Npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1269/2016 z dne 16.11.2016, opr. št. I Cpg 1411/2015 z dne 4.11.2015, opr. št. I Cpg 490/2015 z dne 23.4.2015, opr. št. I Cpg 511/2015 z dne 22.4.2015, opr. št. I Cpg 273/2015 z dne 25.2.2015, opr. št. I Cpg 81/2015 z dne 5.2.2015 2 Npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 361/2020 z dne 28.4.2020, opr. št. I Cpg 159/2018 z dne 16.3.2018, opr. št. II Cp 829/2016 z dne 15.4.2016, opr. št. II Cp 1815/2015 z dne 1.9.2015, opr. št. I Cp 848/2015 z dne 23.2.2015, opr. št. I Cp 1195/2014 z dne 26.8.2014, opr. št. I Cpg 722/2013 z dne 12.9.2013, opr. št. II Cp 1957/2013 z dne 16.8.2013 ter sklepa Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 172/2013 z dne 6.6.2013 in opr. št. I Up 164/2011 z dne 19.10.2011. 3 Podobno npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 361/2010 z dne 28.4.2020 in opr. št. I Cp 484/2015 z dne 23.2.2015. 4 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 829/2016 z dne 15.4.2016. 5 Podobno npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 159/2018 z dne 16.3.2018 in opr. št. I Cp 484/2015 z dne 23.2.2015.