Jedro

Po določbi desetega odstavka 3. člena ZST-1 so dediči v zapuščinskem postopku dolžni plačati takso v sorazmerju s podedovanim premoženjem. Odločitev prvostopenjskega sodišča, da se pritožniku odmeri taksa v znesku 20,00 EUR od celotnega taksnega bremena vseh dedičev, pa je v sorazmerju z delom premoženja, ki ga je podedoval.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine in razglasilo oporočne dediče (A. A., B. B. in C. C.) ter zakonite dediče (A. A., D. D., E. E., F. F. in B. B.) ter sklenilo, da na podlagi oporoke dedujejo omenjeni oporočni dediči nepremično premoženje, zakoniti dediči pa denarna sredstva na računu banke št. 000, terjatev do ZPIZ iz naslova neizplačanih pokojninskih prejemkov do dneva zapustničine smrti in rento iz naslova žrtev vojnega nasilja za mesec april 2020, in sicer zapustničini nečakinji in nečaka A. A., D. D., E. E. in F. F., vsak do 1/16, zapustničin nečak B. B. pa do ¾. Odločilo je še, da se zapuščinska taksa odmeri v znesku 513,00 EUR.

2. Dedič D. D. je zoper takšno odločitev vložil pravočasno laično pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov in brez pritožbenega predloga. V pritožbi je navedel, da je naknadno pristopil na zapuščinski narok, da je izjavil, da oporočna dedinja C. C. ni dedič denarnih sredstev, da ga je sodnik spraševal, kako so si dediči v sorodu, da je sodnik očitno hotel pomagati dedinji C. C., nato pa B. B., ki je po zapustnici dobil preveč, in da je sodnik določil enak delež plačila stroškov, čeprav je B. B. podedoval del zapuščine v vrednosti 27.000,00 EUR, A. A. pa v vrednosti 6.000,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločitvijo zgolj sledilo zapustničini oporočni volji, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, po katerem naj bi sodnik v postopku želel pomagati oporočnima dedičema C. C. in B. B. Iz istega razloga je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da naj bi oporočni dedič B. B. dobil preveč.

5. Zapuščinsko takso je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo po tarifni številki 9211 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 513,00 EUR, nato pa je taksno breme porazdelilo med dediče tako, da je s plačilnimi nalogi dedičema B. B. in A. A. odmerilo takso v znesku po 216,50 EUR, ostalim dedičem pa po 20,00 EUR. Če se pritožnik ni strinjal s taksno odmero, bi lahko vložil ugovor zoper plačilni nalog, pa ga ni.1 Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče navaja, da so po določbi desetega odstavka 3. člena ZST-1 dediči v zapuščinskem postopku dolžni plačati takso v sorazmerju s podedovanim premoženjem. Odločitev prvostopenjskega sodišča, da se pritožniku odmeri taksa v znesku 20,00 EUR od celotnega taksnega bremena vseh dedičev, pa je v sorazmerju z delom premoženja, ki ga je podedoval. 6. Pritožba se tako izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju, ZD).

1 Osemdnevni rok za ugovor mu je potekel 9.11.2020.