Jedro

Tožnik svojih obveznosti prostovoljno ni poravnal, zato je davčni organ utemeljeno začel davčno izvršbo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z v uvodu citiranim sklepom o davčni izvršbi je prvostopni organ odločil, da se zoper dolžnika opravi davčna izvršba dolžnega zneska obveznosti, ki znaša na dan 17. 12. 2014: glavnica 37.151,40 €, zamudne obresti 14.405,97 €, stroški davčne izvršbe 75,00 € in stroški za pot izterjevalca 40,00 €, torej skupaj 51.672,37 €. Izvršba se opravi z rubežem, cenitvijo in prodajo premičnin, ki so v lasti oziroma posesti dolžnika. Tožnik se je zoper ta sklep pritožil, Ministrstvo za finance pa je njegovo pritožbo zavrnilo. Iz obrazložitve zgoraj navedenih aktov izhaja, da je davčni organ, ker tožnik v predpisanem roku ni poravnal obveznosti, ki so navedene v izreku tega sklepa, v skladu s 143. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) začel davčno izvršbo z izdajo sklepa o izvršbi. Zamudne obresti so obračunane v skladu s 96. členom ZDavP-2. Iz 3. točke izreka prvostopnega sklepa je razvidno, za katere obveznosti se tožnika terja, navedeni so izvršilni naslovi ter datumi izvršljivosti kot tudi zneski davka in zamudnih obresti. ZDavP-2 v 3. členu med drugim določa da, če ni s tem zakonom drugače določeno, kar v konkretnem primeru ni, določbe tega zakona, ki se nanašajo na davek, veljajo tudi za prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevke za zaposlovanje in prispevke za starševsko varstvo, uvedene v skladu z zakonom. V zvezi s pritožbenimi navedbami drugostopni organ tožniku pojasnjuje, da se davčna izvršba opravi, če davek ni plačan v roku, v pritožbi pa ni mogoče izpodbijati izvršilnih naslovov.

2. Tožnik v vloženi tožbi navaja, da je 2. 2. 2012 postal upokojenec, ZZZS pa mu ni priznal let, saj, če bi mu, bi morala biti njegova pokojnina višja, zato meni, da ZZZS nima pravice do nadaljnjega odtegovanja 148,71 € od priznane pokojnine. Prav tako si je ZZZS izmislil, da se je zaposlil v zasebni gospodarski družbi A. d.o.o. iz Ljubljane, kar je čista laž. ZZZS z zlaganimi podatki zahteva izvršbo. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep v celoti odpravi.

3. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev iz razlogov, ki so navedeni v upravnih odločbah.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopnem sklepu in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Tožeča stranka v tožbi ponavlja pritožbene navedbe, na katere je drugostopni organ odgovoril v svoji odločbi in njene ugovore pravilno zavrnil. Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

6. Če davek ni plačan v z zakonom predpisanih rokih, davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o izvršbi (143. člen ZDavP-2). Davčna izvršba se izvede na podlagi izvršilnega naslova (145. člen ZDavP-2). Predmet davčne izvršbe je lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe (144. člen ZDavP-2).

7. Izpodbijani sklep o izvršbi je bil izdan v skladu z zgoraj citiranimi določili. Ker tožnik svojih obveznosti ni poravnal, je davčni organ utemeljeno začel davčno izvršbo. Pri tem so izvršilni naslovi in datumi njihove izvršljivosti, razvidni iz prvostopnega sklepa.

8. Tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami ne more biti uspešna. Kot je razbrati iz tožbe, tožnik meni, da je izvršba zoper njega uvedena neupravičeno, ker se ne strinja s tem, da je dolžan plačati terjane zneske iz naslova prispevkov za pokojninsko zavarovanje. S tem pa tožeča stranka dejansko izpodbija izvršilne naslove, kar pa v postopku izvršbe ni več mogoče (peti odstavek 157. člena ZDavP-2).

9. Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.