Jedro

Po uradni dolžnosti določena varščina s strani izvršilnega sodišča je poseben pogoj za odlog izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je ugodilo predlogu dolžnika za odlog izvršbe (1.točka izreka), dovoljene po sklepu istega sodišča z dne 22.6.1999, opr. št. In 99/00027-5, zaradi izterjave tolarske protivrednosti 36.000 DEM s pripadajočimi obrestmi od 15.12.1990 do plačila, stroškov pravdnega postopka v znesku 382.119,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.6.1997 do plačila in izvršilnih stroškov v znesku 55.018,00 SIT, in sicer do rešitve revizije v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II P 718/95 pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije. V obrazložitvi je navedlo, da je dolžnik izkazal verjetnost, da bi zaradi vložene revizije zoper izvršilni naslov z nadaljevanjem izvršbe pretrpel znatnejšo škodo, ki bi mu nastala s prodajo in izročitvijo predmetne nepremičnine kupcu. Hkrati je v 2. točki izreka sodišče prve stopnje odločilo, da mora dolžnik položiti pri sodišču varščino v znesku 2.000.000,00 SIT, drugače bo prvo sodišče štelo, da predlog za odlog ni bil vložen.

Proti 2. točki izreka sklepa se pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da razpolaga tudi s premičnim premoženjem večje vrednosti (osebnim in tovornim avtomobilom ter opremo poslovnih prostorov), ki zadostuje za poplačilo obveznosti do upnice. Pri tem je sama oprema vredna preko 40.000.000,00 SIT. Nepremično premoženje pa je že do sedaj obremenjeval dovolj in tudi redno plačeval svoje obveznosti. Predlaga, da prvo sodišče v dopolnjenem postopku preveri njegove navedbe in ugotovi vrednost premičnega in nepremičnega premoženja in meni, da polog varščine ni potreben, saj ni podana nikakršna posebna okoliščina, ki bi kazala na to, da se dolžnik namerava izogniti obveznosti.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi tretjega odstavka 71.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je glede na okoliščine primera po uradni dolžnosti določena varščina s strani izvršilnega sodišča poseben pogoj za odlog izvršbe na predlog dolžnika. Skladno s citirano določbo mora dolžnik položiti varščino v sodnem roku, ki ne sme biti daljši od 15 dni, sicer velja presumpcija, da je dolžnik predlog za odlog umaknil. Četudi dolžnik v pritožbi ne izpodbija dovoljenega odloga izvršbe (1.točka izreka), ki je sicer njemu v korist, je treba glede na okoliščine primera vsebinsko obravnavati izpodbijano odločitev o položitvi varščine v okviru presoje pogojev za odlog (1.točka prvega odstavka 71.člena ZIZ). Ne glede na oceno prvega sodišča, da je dolžnik izkazal verjetnost, da bi z izvršbo zaradi vloženega izrednega pravnega sredstva pretrpel znatnejšo škodo, je pravilna tudi določitev varščine v znesku 2.000.000,00 SIT, ki jo mora dolžnik položiti pri sodišču v 8 dneh (2. točka izreka). Pritrditi je treba razlogom prvega sodišča, da je določitev varščine potrebna zaradi omilitve nastanka škode upnici, če bi dolžnik med odlogom izvršbe odtujil nepremičnino. Pavšalno navajanje pritožnika, da razpolaga s premoženjem večje vrednosti, ki zadošča za poplačilo obveznosti do upnice, ne more vplivati na to odločitev, enako velja glede predlagane izvedbe dokaza z ocenitvijo dolžnikovega premoženja.

Izvršilno sodišče bo ugotavljalo, ali dolžnikovo premoženje zadostuje za poplačilo terjane obveznosti neposredno ob opravi izvršilnih dejanj. Ker je bila odložena izvršba na predlog dolžnika, je utemeljena tudi po uradni dolžnosti določena varščina. Prvo sodišče je pravilno presodilo, da bo zaradi reševanja revizije predlagana izvršba odložena za dalj časa in bi se v primeru odtujitve nepremičnine postopek izvršbe za upnico bistveno podaljšal, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da določi dolžniku plačilo varščine kot pogoj za odlog izvršbe, pravilna. V obravnavanem primeru je dolžnik zoper sklep o dovolitvi izvršbe z dne 22.6.1999 vložil ugovor, o katerem pa izvršilno sodišče še ni odločalo.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je bilo treba pritožbo na podlagi določbe 2.točke 365.člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15.členom ZIZ zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.