Jedro

Odpoved pogodbe o zaposlitvi (z dne 9.1.2004) delavcu - invalidu III. kategorije iz poslovnega razloga brez zagotovitve drugega ustreznega dela je v nasprotju z varstveno določbo 1. odstavka 116. člena ZDR, odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu III. kategorije iz poslovnega razloga brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi pa pred 1. 1. 2006 ni bila mogoča.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške za odgovor na revizijo.

Obrazložitev

Tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in ni sprejel ponudbe za sklenitev nove pogodbe na drugem delovnem mestu. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi in reintegracijski zahtevek. Presodilo je, da je bilo ponujeno delovno mesto ustrezno tožnikovi preostali delovni zmožnosti. Pri tem se je oprlo na izvedensko mnenje izvedenke s področja medicine dela.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo: ugotovilo je nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in nadaljnje trajanje delovnega razmerja na prejšnjem delovnem mestu. Presodilo je, da tožniku ponujeno delovno mesto sicer ni bilo ustrezno, kar pa za odločitev ni pomembno. Glede na zakonsko ureditev v obravnavanem obdobju, delodajalec invalidu III. kategorije invalidnosti ni mogel zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, niti s ponudbo nove pogodbe. Do 1. 1. 2006 je bilo varstvo delovnih invalidov zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov absolutno.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je izpodbijana sodba ugotovitvena in ne nalaga toženi stranki nobenega dejanja, čeprav bi bilo za njeno izvršitev potrebno aktivno ravnanje tožene stranke. Izrek je po vsebini nedoločen in zato neizvršljiv. Izpodbijana sodba je v nasprotju z dejstvi, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, da je delovno mesto priučeni poklicni delavec II - garderober ukinjeno in da ne obstoji več. Tožena stranka je o primernosti ponujenega delovnega mesta tožnikovi invalidnosti pridobila pozitivno spričevalo medicine dela in pozitivno mnenje invalidske komisije pri ZPIZ. Sodišče je postavilo izvedenko medicinske stroke, ki je podala pozitiven odgovor na vprašanje sodišča, ali delo na delovnem mestu priučeni poklicni delavec II ustreza tožnikovi preostali delovni zmožnosti. Sodišče druge stopnje pa je nalogo izvedenke, kot jo je določilo sodišče prve stopnje, interpretiralo povsem drugače in v nasprotju z listinami v spisu. Razlogi o tem so v izpodbijani sodbi povsem nerazumljivi in zaključkov sodišča druge stopnje ne potrjuje noben dokaz. Materialno pravno zmotna je tudi odločitev, da tožena stranka v spornem obdobju invalidu III. kategorije sploh ni mogla zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Določbe 102. do 105. člena ZPIZ-1 so se res pričele uporabljati šele 1. 1. 2006, vendar se te določbe nanašajo na odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu brez ponudbe nove pogodbe. Določba 101. člena ZPIZ-1, ki se nanaša na take primere, pa je veljala vse od 1. 1. 2004. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlaga, da jo sodišče kot neutemeljeno zavrne.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP), zato revizijskih navedb o zmotni presoji dokazov oziroma o napačni dokazni oceni sodišča druge stopnje ni mogoče upoštevati. Sprememba dejanskega stanja na sodišču druge stopnje brez glavne obravnave, bi lahko pomenila relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena v zvezi s 358. členom ZPP) ali celo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Vendar tožena stranka nobene od teh kršitev ne uveljavlja, revizijsko sodišče pa izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v tem delu ni smelo preizkušati.

Sodišče druge stopnje je v izpodbijani sodbi sicer deloma zmotno uporabilo materialno pravo, kljub temu pa je bilo revizijo treba zavrniti kot neutemeljeno.

Predmet spora je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe z dne 9. 1. 2004 (vročene tožniku 16. 1. 2004). Tožnik nove pogodbe ni podpisal in dela na novem delovnem mestu ni nastopil, ker naj ne bi ustrezalo njegovi preostali delovni zmožnosti. To pomeni, da je za presojo zakonitosti odpovedi treba upoštevati poleg določb Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 - ZDR) tudi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99 in nasl. - ZPIZ-1) v besedilu, spremenjenem z novelo iz leta 2003 (Spremembe in dopolnitve ZPIZ-1, Uradni list RS, št. 135/2003).

Po določbi prvega odstavka 116. člena ZDR delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delovnemu invalidu zaradi ugotovljene delovne invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga, razen če mu ni možno zagotoviti drugega ustreznega dela ali dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bil sprejet pred sprejemom ZDR, se je, ob upoštevanju določbe 446. člena ZPIZ-1, najprej uporabljal 101. člen ZPIZ-1, ki je določal, da mora delodajalec invalida II. ali III. kategorije obdržati v delovnem razmerju in ga premestiti na delovno mesto, primerno njegovi delovni zmožnosti in strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti. Določeno je bilo tudi, da pri razporejanju, oziroma če delavec meni, da delovno mesto ne ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, poda mnenje o tem, na zahtevo delavca ali delodajalca, invalidska komisija (oziroma na podlagi 20. člena Zakona o varstvu pri delu - Uradni list RS, št. 56/99 in nasl., pooblaščeni zdravnik).

Določbe ZPIZ-1 o prenehanju delovnega razmerja delovnemu invalidu (od člena 102 do 106) se niso uporabljale do 1.1.2006. Sprememba in dopolnitev ZPIZ-1, s katero je bil noveliran 101. in tudi 102. člen ZPIZ-1, je bila sprejeta leta 2003, zaradi uskladitve z ZDR. Glede na to, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana januarja 2004, je treba pri presoji upoštevati tudi te spremembe.

Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi invalidnosti, temveč iz poslovnega razloga. Delovno mesto za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je bilo ukinjeno. Zato ni šlo za primer, kot ga ureja 101. člen ZPIZ-1: pravice delovnega invalida zaradi ugotovljene invalidnosti in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti. Odpovedni razlog je prenehanje potreb po opravljanju določenega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (prva alineja prvega odstavka 88. člena ZDR). V tem postopku pa je že na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZDR delodajalec dolžan vsem delavcem (ne samo invalidom) ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, če taka možnost obstaja.

Ker so invalidi posebej varovana kategorija delavcev (116. in 200. člen ZDR), so obveznosti delodajalca bolj poudarjene (strožje) in predvsem vezane na predpise o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pri tem pa so upoštevne tiste določbe 101. člena ZPIZ-1, ki nalagajo delodajalcem določene obveznosti pri zagotavljanju pravic invalidom oziroma dodatne obveznosti pri izbiri drugega delovnega mesta zanje (poleg tistih, ki jih določa že ZDR): upoštevanje mnenj invalidske komisije o preostali delovni zmožnosti in možnost zahtevati dopolnitve izvedenskega mnenja invalidske komisije o ustreznosti ponujenega delovnega mesta (četrti in peti odstavek 101. člena ZPIZ-1).

Šele v primeru, ko delodajalec delavcu - invalidu utemeljeno ne bi mogel zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto v skladu s 101. členom ZPIZ-1, bi mu na podlagi 102. člena ZPIZ-1 in po postopku, predpisanem s tem zakonom (103. člen), lahko odpovedal pogodbo o zaposlitvi. V obravnavani zadevi pa je tožena stranka zagotovila tožniku drugo delovno mesto in gre le za vprašanje, ali je tožnik sklenitev pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto utemeljeno odklonil. Zmotna je zato presoja sodišče druge stopnje, da do 1. 1. 2006 invalidu III. kategorije invalidnosti sploh ni bilo mogoče odpovedati delovnega razmerja. Že 116. člen ZDR pozna izjemo: odpoved iz poslovnega razloga je mogoča, če je invalidu možno zagotoviti drugo ustrezno delo. Varstvo je bilo "absolutno" le, kolikor je bil razlog odpovedi invalidnost sama in še to samo zato, ker postopki odpovedi brez zagotovitve drugega ustreznega dela še niso bili v celoti zakonsko urejeni.

Pri presoji ustreznosti ponujenega delovnega mesta tožniku, je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je pri svoji odločitvi upoštevalo sodišče druge stopnje (kot je bilo že navedeno, tožena stranka revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka v zvezi s tem ne uveljavlja). Odločilna pa je dejanska ugotovitev sodišča druge stopnje, da tožniku ponujeno delo ni bilo ustrezno. Odpoved pogodbe o zaposlitvi brez zagotovitve drugega ustreznega dela je bila v nasprotju z varstveno določbo prvega odstavka 116. člena ZDR, odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi pa pred 1. 1. 2006 ni bila mogoča. Ker je glede na ugotovljeno dejansko stanje odločitev sodišča druge stopnje pravilna, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

Ker navedbe v odgovoru na revizijo niso prispevale ničesar bistvenega za odločitev, je revizijsko sodišče odločilo, da krije stroške za odgovor na revizijo tožnik sam ( prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).