Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Trditveno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev ali obročno plačilo sodne takse, je na strani predlagatelja. Neutemeljena so pričakovanja dolžnika, da bo sodišče samo zbiralo podatke o njegovem premoženjskem stanju z vpogledi v razne registre, kljub temu da so ti podatki javno dostopni.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnika za obročno plačilo sodnih taks zavrglo na podlagi petega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku.
2. Sklep izpodbija dolžnik in navaja, da sodišče v izpodbijanem sklepu ni zavzelo stališča glede primernosti dolžnikove vloge za obravnavo in je v tem delu dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks je primeren za presojo, podatke, katere pa je sodišče zahtevalo od dolžnika, pa so informatizirani in objavljeni v javnih evidencah državnih organov, zato lahko sodišče neposredno dostopa oziroma vpogleda v omenjene podatke. Bilanca stanja in izkaz poslovnega izida zadnjega letnega poročila sta objavljena na Ajpesu, prav tako je iz evidenca Ajpesa razviden transakcijski račun dolžnika in banka ter dejstvo, da je račun blokiran. Splošno znano pa je, da dolžnik kot pravna oseba ne more imeti družinskih članov in tudi ne prejema plače. Sicer pa dolžnik nima sredstev za plačilo sodne takse. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in se predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ugodi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku ( v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami). Na podlagi četrtega odstavka 6. člena ZIZ je bilo o pritožbi odločeno po sodnici posameznici.
5. Po določbi tretjega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) sodišče ob smiselni uporabi določb prvega in drugega odstavka 11. člena ZST-1 oprosti plačila sodne takse pravno osebo glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če ta nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. V skladu s prvim do tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 o oprostitvi plačila sodne takse oziroma o obročnem plačilu sodne takse ali odlogu plačila sodne takse odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke, kateremu mora ta priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, ki vsebuje zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in v tujini. Sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse upošteva premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. Če pa sodišče dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju, jih po uradni dolžnosti preveri in v ta namen pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc (četrti odstavek 12. člena ZST-1).
6. V konkretnem primeru je dolžnik podal predlog za obročno plačilo sodne takse po tem, ko je prejel plačilni nalog z dne 22. 9. 2015, s katerim je bil pozvan k plačilu sodne takse za ugovor v znesku 55,00 EUR. V samem predlogu za obročno plačilo sodne takse je navedel le, da na svojem računu že več kot eno leto ni imel nobenega priliva finančnih sredstev, zoper njega pa se vodi več izvršilnih postopkov. Ker izjave o premoženjskem stanju k predlogu ni predložil, ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 13. 10. 2015 pozvalo, da v 8. dneh dopolni svoj predlog za obročno plačilo sodne takse tako, da predloži izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, in ker tega v naloženem roku ni storil, je z izpodbijanim sklepom predlog za obročno plačilo sodnih taks zavrglo po določbi petega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
7. Dolžnik v pritožbi neutemeljeno zatrjuje, da ni bil dolžan poslati sodišču izpolnjene izjave o svojem premoženjskem stanju, saj se lahko sodišče samo z uradnim vpogledom v uradne evidence prepriča o njegovem premoženjskem stanju. Takšno pravno naziranje pa je napačno. Trditveno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev ali obročno plačilo sodne takse, je na strani predlagatelja, torej dolžnika (prvi do tretji odstavek 12. člena ZST-1), na kar je bil dolžnik v pozivnem sklepu z dne 13. 10. 2015 tudi opozorjen. Neutemeljena so pričakovanja dolžnika, da bo sodišče samo zbiralo podatke o njegovem premoženjskem stanju z vpogledi v razne registre kljub temu, da so ti podatki javno dostopni. Splošno načelo je, da morajo stranke same navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke (prvi odstavek 7. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in drugi odstavek 12. člena ZST-1), sodišče pa sme ugotavljati dejstva, ki jih niso navajale stranke same le, če izhaja iz obravnave in dokazovanja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (drugi odstavek 7. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Enako tudi ZST-1 določa, da je predlagatelj tisti, ki mora podati izjavo, sodišče pa po uradni dolžnosti zgolj preveri podatke o premoženjskem stanju predlagatelja, če dvomi o resničnosti navedb, ki jih je predlagatelj že podal, ni pa dolžno po uradni dolžnosti teh podatkov pridobivati in tako ugotavljati dejanskega premoženjskega stanja dolžnika. Ker dolžnik po pozivu sodišča ni predložil izpolnjene izjave o premoženjskem stanju, njegov predlog za obročno plačilo sodne takse ni bil sposoben za obravnavo in ga je zato sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo kot nepopolno vlogo.
8. Ker niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bila pritožba dolžnika zavrnjena kot neutemeljena ter kot pravilen in zakonit potrjen sklep sodišča prve stopnje po 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.