Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče odloča o predlogu za vpis po stanju v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, to pa pomeni, da mora v tem trenutku listina, na podlagi katere se zahteva vpis, že obstajati.
Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep s p r e m e n i , tako da se zemljiškoknjižni predlog zavrne.
Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo o pritožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kopru z dne 25.5.2005, opr. št. P 1, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Kopru z dne 9.1.2007, opr. št. I Cp 1099/2005, in sklepov Okrožnega sodišča v Kopru z dne 12.3.2007 in z dne 3.4.2007, oba opr. št. P 1, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Kopru z dne 17.6.2008, opr. št. I Cp 1038/2007, in na podlagi 84. čl. v zvezi z drugim odstavkom 245. čl. ZZK-1, dovoli pri nepremičninah, last P. d.o.o., vpisanih v vl. št. 438 k.o. H. (parc. št. 340/26), izbris zaznambe spora (vložene izbrisne tožbe pri Okrajnem sodišču v Sežani opr. št. P 2).
Zoper sklep se pritožuje mag. S.T. in navaja, da mora sodišče skladno z določbo 149. čl. ZZK-1 presojati utemeljenost zahtevka za vpis. Po tretjem odstavku 149. čl. ZZK-1 zahtevek za vknjižbo ni utemeljen, če se vknjižba zahteva na podlagi pravnomočne oziroma dokončne odločbe, ki je postala pravnomočna oziroma dokončna po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodnica dovolila vpis na podlagi sklepa Višjega sodišča v Kopru z dne 17.6.2008, opr. št. I Cp 1038/2007. Predmetni zemljiškoknjižni postopek se je začel 3.12.2007. Sklep, na podlagi katerega je predlagatelj predlagal vpis, je postal pravnomočen 17.6.2008, torej po 3.12.2007. Zato bi morala sodnica v primeru poznavanja 2. točke tretjega odstavka 149. čl. ZZK-1 ugotoviti, da predlog sploh ni utemeljen in bi ga morala zavrniti. Tega ni storila, kajti očitno odloča arbitrarno, enako kot je storila pod Dn. št. 1 in pri sklepu I 238/94 z dne 9.1.2001, zaradi česar je tudi zahteval njeno izločitev. Dne 15.9.2008 je zoper sklep opr. št. Cp 1038/2007 z dne 17.6.2008 vložil revizijo. O tej reviziji še ni bilo odločeno. Sodnica bi predlagani vpis lahko dovolila le, če bi predlagatelj predlogu priložil dokaz, da revizija ni bila vložena, kot to določa 1. točka drugega odstavka 84. čl. ZZK-1. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni, tako da se zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog ter hkrati dovoli izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa. Priglaša pritožbene stroške.
Pritožba je utemeljena.
84. čl. ZZK-1 določa, da se izbris zaznambe spora dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bila tožba oziroma predlog zavržen, oziroma s katero je bil postopek ustavljen zaradi umika tožbe oziroma predloga, oziroma s katero je bil tožbeni zahtevek oziroma predlog zavrnjen: 1. če proti tej odločbi ni bila vložena revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti ali 2. če sta bili revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti vloženi in sta bili pravnomočno zavrženi oziroma zavrnjeni. Predlogu za izbris zaznambe spora je treba priložiti pravnomočno sodno odločbo, ki je podlaga za izbris in v primeru iz 1. točke potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev revizije in zahteve za varstvo zakonitosti potekel in da v tem roku niti revizija niti zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena, v primeru iz 2. točke pa pravnomočen sklep o zavrženju revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti oziroma sodno odločbo o zavrnitvi revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa in spisovnih podatkov je v obravnavanem primeru predlagatelj ravnal po sklepu sodišča prve stopnje z dne 30.1.2008 in v danem (podaljšanem) roku sodišču predložil potrdilo Okrožnega sodišča v Kopru z dne 3.11.2008, opr. št. P 1, in vse v njem navedene pravnomočne sodne odločbe. Tako sklep o zavrženju tožbe, opr. št. P 1 z dne 25.5.2005, ki je postal pravnomočen v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Kopru opr. št. Cp 1099/05 z dne 9.1.2007, sklep Okrožnega sodišča v Kopru o zavrženju revizije z dne 12.3.2007 in sklep o zavrženju dopolnitve revizije z dne 3.4.2007, opr. št. P 1, ki sta postala pravnomočna v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Kopru z dne 17.6.2008, opr. št. Cp 1038/07. Iz navedenega potrdila tudi izhaja, da zahteva za varstvo zakonitosti do 3.11.2008 ni bila vložena. S tem pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča predlagatelj ni zadostil zahtevam za izbris zaznambe spora iz 84. čl. ZZK-1. Sodišče prve stopnje je ob predhodnem preizkusu zemljiškoknjižnega predloga po 146. čl. ZZK-1 sicer pravilno pozvalo predlagatelja, naj predloži manjkajoče listine (gre za primer, ki ga obravnava drugi odstavek v zvezi s četrto točko prvega odstavka 146. čl. ZZK-1, ko predlogu ni priložena listina, saj je možno, da je zgolj po pomoti izpadla). Vendar bi bila taka pomanjkljivost odpravljena le, če bi predlagatelj v roku za dopolnitev predloga dostavil listino, iz katere se vidi, da je bila izdana pred zemljiškoknjižnim predlogom. Ker pa je v obravnavanem primeru predlagatelj na poziv sodišča poslal sklepa Okrožnega sodišča v Kopru z dne 12.3.2007 in 3.4.2007, ki sta postala pravnomočna šele 17.6.2008, torej po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga (30.11.2007), s takšnima listinama predloga ni dopolnil, saj sodišče odloča o predlogu za vpis po stanju v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, to pa pomeni, da mora v tem trenutku listina, na podlagi katere se zahteva vpis, že obstajati. Ne gre namreč za neizpolnjevanje procesnih predpostavk, na podlagi katerih bi bilo dopustno zemljiškoknjižni predlog dopolniti, ampak gre za neizpolnjevanje pogojev za dovolitev vpisa, ki so predpisani z zakonom. V primeru neizpolnjevanja slednjih je treba zemljiškoknjižni predlog zavrniti oziroma ne dovoliti vpis. Že ob doslej navedenem se izkaže pritožba, ki smiselno na to opozarja, kot utemeljena. Zato je pritožbeno sodišče ob ugoditvi pritožbi izpodbijani sklep spremenilo, tako da se zemljiškoknjižni predlog zavrne ter je hkrati dovolilo izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (tretja točka tretjega odstavka 161. čl. ZZK-1).
Glede na to, da je pritožnik vložil pritožbo zoper sklep, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo in kateri je pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. Cp 503/09 z dne 23.6.2009 ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo o pritožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo (165. čl. ZPP v zvezi s 120. čl. ZZK-1 in 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku).