Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje na prvi stopnji ne predstavlja dejstvo, da je eno od zadev, v katerih nastopa tožnik, obravnaval predsednik sodišča, kateremu zaradi nepristranskosti ne zaupa več. Predsednik sodišča namreč ne more vplivati na odločanje v posameznih zadevah.
Predlog se zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
1. Tožnik v predlogu za določitev drugega sodišča za odločanje v tej zadevi, navaja, da je že predlagal izločitev razpravljajoče sodnice, vendar pa meni, da tudi predsednik okrajnega sodišča v njegovih zadevah sodi nepošteno in se nagiba na stran nasprotne stranke. Zaradi njega nepošteno delajo tudi vsi drugi sodniki sodišča, katerega predsednik je, saj delajo po navodilu šefa. Meni, da je na sodišču diskriminiran in so kršene njegove ustavno zagotovljene človekove pravice.
2. Predlog ni utemeljen.
3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tožnik s predlogom za delegacijo pristojnosti ne zasleduje primarnega namena, kateremu je ta institut namenjen (lažje oziroma smotrnejše postopanje v zadevi), temveč očitno meni, da so podani drugi tehtni razlogi za to. Pri tem izraža nezadovoljstvo z delom sodišča v drugih postopkih, v katerih je nastopal kot pravdna stranka. Temu pa institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča, pač pa imajo stranke za odpravo takih nepravilnosti na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva po ZPP.
Tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje na prvi stopnji tudi ne predstavlja dejstvo, da je eno od zadev, v katerih nastopa tožnik, obravnaval predsednik sodišča, kateremu zaradi nepristranskosti ne zaupa več. Predsednik sodišča namreč ne more vplivati na odločanje v posameznih zadevah. Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon (3. člen Zakona o sodiščih), pri uresničevanju svojih pravic pa mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja (2. člen Zakona o sodniški službi).
4. Ker tudi ostale navedbe o diskriminaciji tožnika ne predstavljajo tehtnih razlogov za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP, je Vrhovno sodišče je predlog zavrnilo.