Jedro

Zaznamovana je bila le sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju med I.M. in S.A., v kateri sta se pogodbeni stranki dogovorili za prepoved odsvojitve. V pogodbi dogovorjena prepoved učinkuje le med njima in nikakor ne vpliva na pogodbe, ki so jih sklenili tretji v dobri veri, da take prepovedi ni.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15-tih dni od izdaje sodbe tožniku izstaviti listino, s katero se bo tožnik lahko vknjižil kot izključni lastnik na parceli št. 3137/5, vpisani pri vl.št. 895 k.o. M., sicer bo ta sodba nadomestila to listino. Tožena stranka mora tožniku povniti tudi pravdne stroške v znesku 394.620,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.11.2003 do plačila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo med strankama za sporno nepremičnino veljavno sklenjena kupoprodajna pogodba. Toženka se je s to pogodbo obvezala, da bo izvedla tudi razpolagalni pravni posel, s katerim bo prenesla omenjeno nepremičnino na tožnika. Ker svoje zaveze ni izpolnila, je tožnik upravičen zahtevati, da to stori. Zato je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine v celoti ugodilo.

Zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da se bo tožnik lahko vknjižil šele na podlagi izpodbijane sodbe, kar pa ne more, saj je na tej parceli zaznamovana pogodba o dosmrtnem preživljanju, katera vsebuje določilo o prepovedi odtujitve in obremenitve. Stranska intervenientka je torej njene pravice po pogodbi o dosmrtnem preživljanju zavarovala z vpisom v zemljiško knjigo in to preden bo lahko tožnik na tej parceli predlagal vpis lastninske pravice. Glede na to, tožnik na sporni parceli ne more pridobiti lastninske pravice, kvečjemu bi lahko zahteval vračilo kupnine, pri čemer pa je bil s strani tožene stranke že podan ugovor zastaranja.

Pritožba ni utemeljena.

Za toženo stranko ni več sporno to, da je bila med pravdnima strankama sklenjena kupoprodajna pogodba za parc. 3137/5 k.o. M. in da je tožnik dogovorjeno kupnino v celoti plačal. Poleg zavezovalnega pravnega posla je bil sklenjen tudi razpolagalni pravni posel, s katerim se je toženka zavezala, da bo sporno nepremičnino prenesla v last tožnika, vendar pa je toženka tekom postopka, kot tudi sedaj v pritožbi skupaj s stransko intervenientko zatrjevala, da tožnik ne more pridobiti lastninske pravice na tej parceli, ker je v zemljiški knjigi zaznamovana pogodba o dosmrtnem preživljanju, katera vsebuje prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin, med katerimi je tudi sporne parcela. Stranska intervenientka naj bi svoje pravice zavarovala preden bo lahko tožnik na tej parceli predlagal vpis lastninske pravice. V tej zadevi je prvenstveno pomembno vprašanje, na katerega je pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje, da prepoved odsvojitve in obremenitve ni vpisana v zemljiški knjigi, zato ta zoper tretje osebe ne učinkuje. Zaznamovana je bila le sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju med I.M. in S.A., v kateri sta se pogodbeni stranki dogovorili za prepoved odsvojitve. V pogodbi dogovorjena prepoved učinkuje le med njima in nikakor ne vpliva na pogodbe, ki so jih sklenili tretji v dobri veri, da take prepovedi ni. Sicer pa, kot je že sodišče prve stopnje ugotovilo, je bila tudi kupoprodajna pogodba med tožečo in toženo stranko sklenjena pred pogodbo o dosmrtnem preživljanju, katera je zaznamovana v zemljiški knjigi. Ker je pritožba tožene stranke neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (čl. 353 ZPP).