Jedro

Zbornični prispevek plačujejo obvezno člani zbornice. Ker se je tožnik kot samostojni podjetnik posameznik ukvarjal z glavno dejavnostjo rejo perutnine in s tem izpolnil predpostavke za obvezno članstvo v zbornici in s to dejavnostjo dosegel dobiček, je tudi zavezanec za plačilo zborničnega prispevka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva za povrnitev stroškov tožnika se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije odločila, da se tožniku kot zavezancu odmeri zbornični prispevek za leto 2008 v znesku 194,33 EUR. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da 8. člen Zakona o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 69/04 – UPB1, 117/06-ZDavP-2, 26/08, 7/09 – odl. US, v nadaljevanju ZKGZ) določa obvezno članstvo v zbornici. Dolžnost obveznih članov zbornice je plačilo zborničnega prispevka (22. člen ZKGZ). Po določbi 24. člena ZKGZ so zavezanci za plačilo zborničnega prispevka B osebe iz 2. alinee 1. odstavka 9. člena ZKGZ (osebe, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost iz 3. člena ZKGZ in so se priglasile kot samostojni podjetniki posamezniki). Drugi in tretji odstavek 24. člena ZKGZ določata, da je osnova za zbornični prispevek B dobiček iz opravljanja dejavnosti, ki ni zmanjšan za oprostitve, znižanja in olajšave, ki jih določajo predpisi o dohodnini. Stopnja za odmero zborničnega prispevka B znaša 1,53 % od osnove. Le ta pri tožniku znaša 12.701,00 EUR. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z odločbo št. 421-146/2009/2-VN z dne 3. 12. 2009 zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo. V obrazložitvi je navedeno, da ZKGZ v 8. členu določa obvezno članstvo v zbornici. Dolžnost obveznih članov zbornice je plačilo zborničnega prispevka (22. člen ZGKZ). Po določbi 24. člena ZKGZ so zavezanci za plačilo zborničnega prispevka b osebe iz 2. alinee 1. odstavka 9. člena ZKGZ (osebe, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost iz 3. člena ZKGZ in so se priglasile kot samostojni podjetniki posamezniki). Drugi in tretji odstavek 24. člena ZKGZ določata, da je osnova za zbornični prispevek dobiček iz opravljanja dejavnosti, ki ni zmanjšan za oprostitve, znižanja in olajšave, ki jih določajo predpisi o dohodnini. Stopnja za odmero zborničnega prispevka znaša 1,53 % od osnove. Tožnik kot samostojni podjetnik posameznik, ki se je ukvarjal z glavno dejavnostjo A.01.470 – reja perutnine, od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2008 je obvezen član zbornice, saj izpolnjuje vse zakonsko določene pogoje za obvezno članstvo v zbornici in za plačilo zborničnega prispevka za leto 2008. Iz FI–PO podatkov AJPES-a, je razvidno, da je imel tožnik leta 2008 dobiček v višini 12.700,00 EUR, kar je bila osnova za odmero zborničnega prispevka B. Ker sta bila višina zborničnega prispevka in njegova podlaga za izpodbijano odločbo pravilno ugotovljeni, drugostopni organ ugotavlja, da je odločitev prvostopnega organa pravilna.

Tožnik v tožbi, imenovani pritožba, navaja, da je izpodbijana odločba neutemeljena zaradi kršitve 15. člena Ustave, ki jo tožnik citira. Navaja, da 1. odstavek tega člena nalaga uradnim osebam in inštitucijam izvrševanje Ustave RS neposredno, kar pomeni strogo izvajanje, v nasprotnem primeru gre za kršitev človekovih pravic in kazensko odgovornost. Nadalje navaja, da je v 42. členu Ustave RS navedeno, da se državljani svobodno združujejo, kljub temu pa je bil sprejet zakon, da mora obvezno biti član Kmetijsko gozdarske zbornice, kar je v nasprotju z načeli v EU. Tudi izračunavanje članarine za nazaj, na osnovi nekega prometa, je popolnoma v nasprotju z logiko članstva, ki se praviloma plačuje za naprej na osnovi dogovora in je praviloma prostovoljna. Poleg tega je upravni organ brez njegovega dovoljenja in vedenja obdeloval podatke o njegovi gospodarski dejavnosti in s tem grobo posegel v njegovo zasebnost in privatnost (35. in 38. člen Ustave RS). Sklicuje pa se še na 25. člen Ustave RS, ki zagotavlja vsakomur pravico do pritožbe. Predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe ter ustavitev postopka in povrnitev vseh stroškov.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi ni sporno, da se je tožnik kot samostojni podjetnik posameznik v letu 2008 ukvarjal z glavno dejavnostjo A.01.470- rejo perutnine, ter da je v tem obdobju dosegel dobiček v višini 12.700,00 EUR, saj tožnik temu ne oporeka. Prav tako tožnik ne oporeka samemu izračunu višine zborničnega prispevka v višini 194,33 EUR. Pač pa smiselno oporeka njegovemu obveznemu članstvu v Kmetijsko gozdarski zbornici, na podlagi katerega mu je bil odmerjen zbornični prispevek. Meni, da določbe ZKGZ s tem, ko določajo obvezno članstvo, posegajo v pravico do svobodnega združevanja iz 42. člena Ustave RS.

Zbornični prispevek plačujejo obvezno člani zbornice (2. odstavek 22. člena ZKGZ), to so med ostalim tudi osebe, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost iz 3. člena tega zakona in so se priglasile kot samostojni podjetniki posamezniki (2. alineja 1. odstavka 9. člena ZKGZ). Kmetijska zbornica torej združuje člane, ki so, kot izhaja iz 8. člena ZKZG, fizične ali pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 9. in 10. člena ZKZG. Ker se je tožnik v letu 2008, kot samostojni podjetnik posameznik, ukvarjal z glavno dejavnostjo A.01.470- rejo perutnine in s tem izpolnil predpostavke za obvezno članstvo v Kmetijski zbornici po 2. alineji 1. odstavka 9. člena ZKGZ, in s to dejavnostjo dosegel dobiček, je tudi zavezanec za plačilo zborničnega prispevka.

Ker je Kmetijsko gozdarska zbornica pravna oseba javnega prava (1. odst. 2. člena ZKGZ), katere cilji ustanovitve in delovanja so varovanje in zastopanje interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva; svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost ter pospeševanje gospodarnega in okolju prijaznega kmetovanja, gozdarstva in ribištva, določbe ZKGZ, ki določajo obvezno članstvo, po presoji sodišča niso v nasprotju z Ustavo RS, saj navedeni cilji ustanovitve in delovanja KGZ opravičujejo poseg v t.i. splošno svobodo ravnanja posameznika, na kar se tožnik smiselno sklicuje v tožbi.

Ne glede na to, da v skladu z določbo 3. odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06, 119/08-odl. US, 107/09-odl. US in 61/10, v nadaljevanju ZUS-1) v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta, in da tožnik v upravnem postopku dejstev, ki jih navaja v tožbi glede izračunavanja članarine za nazaj in poseganja v njegovo zasebnost, ni navajal ter v tožbi ni navedel in izkazal, da teh dejstev ni imel možnosti navesti že v postopku pred izdajo akta, sodišče pripominja, da osnovo za izračun zborničnega prispevka za osebe iz druge alineje 1. odstavka 9. člena ZKGZ določa 2. odstavek 24. člena ZKGZ, in sicer je ta dobiček iz opravljanja dejavnosti, ki ni zmanjšan za oprostitve, znižanja in olajšave, ki jih določajo predpisi o dohodnini. Zaradi istega razloga se sodišče tudi ni opredeljevalo do pavšalnih tožbenih navedb, s katerimi tožnik le našteva predpise, ki naj bi bili kršeni, poleg tega le-te niso obrazložene. Ker je naslovno sodišče odločalo o predmetni tožnikovi tožbi, tudi ni podana kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

Ker je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 odl. US, 107/09 odl. US in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Po določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je zahtevo tožnika za povrnitev stroškov postopka zavrnilo.