Jedro

Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v 427. členu določa dva ključna (med seboj neodvisna) izbrisna razloga: če je pravna oseba prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti (1. točka prvega odstavka), ali če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register (2. točka prvega odstavka). Kot je razvidno iz predmetnega spisa in obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje začelo postopek izbrisa v obravnavanem primeru zaradi domneve obstoja izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (ker je prejelo obvestilo AJPES-a, da družba, na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register, ne sprejema uradnih pošiljk). Ker torej ni bil začet postopek izbrisa brez likvidacije zaradi izbrisnega razloga po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP so pravno neupoštevne pritožbene trditve v smeri, da ima pravna oseba še neporavnane obveznosti, zaradi česar izbrisni razlog ne obstaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor upnika N d.d. Ljubljana zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 27. 11. 2013 in odločilo, da se ugotovi, da obstaja razlog za izbris subjekta vpisa P d.o.o., matična številka iz sodnega registra brez likvidacije.

2. Proti temu sklepu se pritožuje D d.d. kot novi upnik subjekta vpisaSODISCE2010-10-26T00:00:00.65ZAZNAMEK. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje na podlagi obvestila AJPES, Izpostave Maribor, začelo postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ker subjekt izbrisa naj ne bi sprejemal uradnih pošiljk na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register. Ker je potrebno ta razlog razlagati skupaj z razlogom, da se lahko izbris dovoli le nad pravno osebo, ki je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti, je nerazumljivo, da je bil ugovor prvotnega upnika glede začetka postopka zavrnjen. Subjekt izbrisa je namreč še vedno delujoča družba, ki ima premoženje in tudi neizpolnjene obveznosti. Dejstvo, da pravna oseba ne prevzame uradnih pošiljk na svojem poslovnem naslovu, še ne pomeni nujno, da tam ne posluje. Za neprevzem določene poštne pošiljke obstaja mnogo razlogov, na primer neprisotnost oseb, ki so pooblaščene za sprejem uradnih pošiljk, odsotnost zaradi dopustov, praznikov. Poleg tega nikjer ni obrazloženo, kolikokrat je do neprevzema uradne pošiljke prišlo, ali je bilo to enkrat ali večkrat. Izbris pravne osebe zaradi enkratnega neprevzema uradnih pošiljk in ob hkratnem neizpolnjevanju drugih izbrisnih pobojev po mnenju upnika pomeni drastičen in nerazumljiv poseg v pravice upnikov. Z izbrisom pravne osebe le-ta preneha obstajati, kar na prevelik način posega v pravice upnikov, ki do subjekta izbrisa izkazujejo neporavnane terjatve, ki jih uveljavlja v svojem postopku. Z izbrisom subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, zgolj iz razloga neprevzema uradnih pošiljk, se upnika postavlja v zelo težek položaj. Ob vsesplošni slabi plačilni disciplini bo namreč upnik še težje, če sploh, prišel do poplačila izkazanih neporavnanih terjatev do subjekta vpisa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v 427. členu določa dva ključna (med seboj neodvisna) izbrisna razloga: če je pravna oseba prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti (1. točka prvega odstavka), ali če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register (2. točka prvega odstavka). Kot je razvidno iz predmetnega spisa in obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje začelo postopek izbrisa v obravnavanem primeru zaradi domneve obstoja izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (ker je prejelo obvestilo AJPES-a, da družba, na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register, ne sprejema uradnih pošiljk). Ker torej ni bil začet postopek izbrisa brez likvidacije zaradi izbrisnega razloga po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP so pravno neupoštevne pritožbene trditve v smeri, da ima pravna oseba še neporavnane obveznosti, zaradi česar izbrisni razlog ne obstaja.

5. Vlagatelj ugovora mora, skladno s 435. členom ZFPPIPP, izkazati, da ne obstaja izbrisni razlog, v obravnavani zadevi izbrisni razlog po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, torej, da družba posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register. Domneva o obstoju izbrisnega razloga neposlovanja na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, je namreč podana (med drugim) takrat, ko na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register, družba ne sprejema uradnih pošiljk, ali je na tem naslovu neznana (1. alinea 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP).

6. V konkretni zadevi upnik v ugovoru domneve obstoja izbrisnega razloga ni izpodbijal, kot je to obrazložilo že sodišče prve stopnje, šele sedaj s pritožbo ponujene trditve, s katerimi pritožnik izraža dvom o samem obstoju izbrisnega razloga, pa tudi niso utemeljene. Sodišče druge stopnje namreč izpostavlja, da podatki predmetnega spisa izkazujejo, da obstoj izbrisnega razloga, na podlagi katerega je bil v konkretnem primeru začet postopek izbrisa brez likvidacije, ne temelji na zgolj enkratnem nesprejemu uradnih poštnih pošiljk, kot želi to prikazati upnik. Tudi v predmetnem registrskem postopku sta tako sklep o začetku postopka izbrisa kot tudi sklep, ki je predmet pritožbenega obravnavanja, ostala nevročena z označbo, da je naslovnik, subjekt vpisa, na naslovu, ki je kot poslovni naslov vpisan v sodnem registru, neznan. Dvoma o obstoju izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP tako ne more biti, pri čemer je gramatikalna razlaga citiranega sklepa prav tako jasna. Vsak izmed navedenih izbrisnih razlogov je samostojne narave in ni mogoče pritrditi pritožbenemu stališču, da je izbris pravne osebe mogoč le ob hkratni izpolnitvi pogojev, da je pravna oseba prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti. Da je takšno razumevanje napačno, izhaja že iz samih določb ZFPPIPP, tako tistih, ki določajo učinke izbrisa za pravice upnikov in delavcev (442. člen), kot tudi iz določb 434. člena v zvezi z najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe.

7. Kljub po mnenju sodišča druge stopnje utemeljenim pomislekom pritožnika o ustreznosti prej obrazložene razlage izbrisanih razlogov, ki upnike izbrisanih družb postavlja v nezavidljiv položaj, k čemur iz morebitnih špekulativnih namenov prav v primeru izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, lahko pripomorejo pravne osebe same, pa vendarle ni mogoče veljavne zakonske ureditve, ki je taka kot je in drugačne razlage, kot jo je ponudilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu in jo kot pravilno povzema v tej odločbi tudi sodišče druge stopnje, ne omogoča. 8. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (39. člen Zakona o sodnem registru (ZSReg) v zvezi s 429. členom ZFPPIPP.