Jedro

Če bi se pokazalo, da dolžnik od upnikove pokojnine odteguje zneske po nepristni upravni izplačilni prepovedi (o tem je namreč mogoče dvomiti, če na listini ni lastnoročnega dolžnikovega podpisa, ni pa bila ta pomanjkljivost odpravljena), je iz vsebine upnikovega predloga mogoče ugotoviti tudi verjetnost obstoja terjatve, ki se izraža v podanem zahtevku po prenehanju odtegovanja zneskov od pokojnine in nakazovanje le-teh tretji osebi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: „Upniku se začasno zadrži izplačevanje oziroma prekine odtegovanje po upravno izplačilni prepovedi na pokojnino s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje“.

2. Zoper sklep je upnik pravočasno vložil laično pritožbo. Bistvo pritožbenega uveljavljanja je, da se nezakonito odvaja del njegove pokojnine za plačilo kredita podjetju S d.o.o. Zahteva, da se ZPIZ naloži oziroma predpiše začasno odredbo preklica upravno izplačilne prepovedi in odstopne izjave na pokojnino, na podlagi katere odvaja del pokojnine v korist podjetju. Trdi, da ZPIZ s predlagano začasno odredbo ne bo pretrpel nobene škode, ker gre le za preprečitev izplačevanja sredstev z njegove pokojnine na račun S d.o.o. na podlagi ponarejenega dokumenta in poneverbe podpisa. Druge pritožbene navedbe se nanašajo na terjatev do S d.o.o., kar pa za odločitev o pritožbi ni relevantno in jih zato višje sodišče ne povzema. Pritožbi je upnik priložil listinske dokaze, ki so v prilogah A7 do A23 spisa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu opredelilo, da upnik v predlogu ni podal trditev o terjatvi, ki naj bi jo imel do dolžnika, to je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ), ter da iz navedb upnika izhaja, da ZPIZ ni pasivno legitimiran v tem postopku. Glede na vsebino upnikovega predloga višje sodišče ocenjuje, da je ta zaključek v izpodbijanem sklepu nepravilen.

5. Upnik je vložil laičen predlog za izdajo začasne odredbe, v katerem je zahteval „začasno zadržanje izplačevanja oziroma prekinitev odtegovanja po upravno izplačilni prepovedi na plačo – pokojnino“, navedel pa je dejstva in predlagal dokaze, s katerimi je svoj zahtevek argumentiral. Sodišče prve stopnje ga je s sklepom z dne 20. 12. 2012 pozvalo k dopolnitvi predloga z jasnejšo opredelitvijo, kdo je dolžnik v tem postopku (v uvodu pozivnega sklepa kot dolžnika zapisalo ZPIZ), in je dolžnik v vlogi z dne 8. 1. 2013 kot dolžnika označil ZPIZ.

6. Upnik v predlogu uveljavlja, da ZPIZ od njegove pokojnine v korist podjetja S d.o.o. mesečno odteguje 185,07 EUR na podlagi listine, upravne izplačilne prepovedi, ki je ni podpisal. V 5. točki predloga trdi, da je pri vpogledu v original dokumenta pri dolžniku ugotovil, da je dokument ročno izpolnjen z modrim kemičnim svinčnikom, njegov podpis pa je skeniran ali fotokopiran, in pojasnjuje, da odstopne izjave in upravno izplačilne prepovedi na plačilo – pokojnino z dne 14. 8. 2012 ni nikoli podpisal. Te upnikove navedbe je po mnenju višjega sodišča razumeti kot uveljavljanje, da dolžnik brez pravne podlage od njegove pokojnine mesečno odteguje zneske in jih nakazuje tretji osebi. Sodišče prve stopnje s tega vidika upnikovega predloga ni presojalo.

7. Institut upravne izplačilne prepovedi je skopo urejen v 135. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki v prvem odstavku predpisuje, da ima prepoved izplačila plače (smiselno pokojnine, prim. drugi odstavek 128. člena ZIZ) dolžniku, ki jo je odobril sam dolžnik (upravna izplačilna prepoved), pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo (smiselno pokojnino). Institut je v ZIZ umeščen zaradi ureditve vrstnega reda pri poplačilu upnikov iz dolžnikove plače oziroma pokojnine, ni pa v ZIZ podlage za opredelitev pravne narave tega instituta. Glede tega vprašanja v sodni praksi ni enotno izoblikovanega stališča, v literaturi pa je zaslediti stališča, da je treba pri opredelitvi pravne narave upravne izplačilne prepovedi uporabiti institute drugih pravnih področij, ki se dotikajo razmerij med upnikom, dolžnikom in dolžnikovim dolžnikom, pri čemer pridejo v poštev cesija v zavarovanje, zastava terjatev in asignacija (1).

8. Pri izvrševanju upravne izplačilne prepovedi, ki je sklenjena v pisni obliki in je glede na prej navedeno institut obligacijskega prava, je treba upoštevati splošna pravila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) glede sestavitve listine v pisni obliki. OZ v 57. členu predpisuje, da je v primeru, če je treba za sklenitev pogodbe napraviti listino, pogodba sklenjena, ko listino podpišejo vsi, ki se z njo zavezujejo. Podpis listine pomeni lastnoročni podpis, ne pa njegov tehnični posnetek.

9. Upnik je s trditvijo v predlogu za izdajo začasne odredbe, da je v dokumentaciji dolžnika listina – upravno izplačilna prepoved – delno ročno izpolnjena z modrim kemičnim svinčnikom, upnikov podpis pa naj bi bil skeniran ali fotokopiran, vzbudil dvom o pristnosti listine o odobritvi oziroma privolitvi prepovedi izplačila dela njegove pokojnine v korist tretjega, v konkretnem primeru je to podjetje S d.o.o.. Ob takšnem dvomu pa je izključitev pasivne legitimacije ZPIZ nepravilna. Če bi se namreč pokazalo, da dolžnik od upnikove pokojnine odteguje zneske po nepristni upravni izplačilni prepovedi (o tem je namreč mogoče dvomiti, če na listini ni lastnoročnega dolžnikovega podpisa, ni pa bila ta pomanjkljivost odpravljena), je iz vsebine upnikovega predloga mogoče ugotoviti tudi verjetnost obstoja terjatve, ki se izraža v podanem zahtevku po prenehanju odtegovanja zneskov od pokojnine in nakazovanje le-teh tretji osebi. Sodišče prve stopnje se z vprašanjem izkaza verjetnosti obstoja nadaljnje predpostavke za izdajo začasne odredbe v izpodbijanem sklepu ni ukvarjalo, tako da bo treba v novem postopku predlog presoditi še s tega vidika.

10. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Podrobneje se je tem vprašanjem posvetila dr. Vesna Rijavec: Administrativna prepoved, Zbornik znanstvenih razprav Pravne fakultete Univerze v Mariboru, Maribor 2007, stran 207 do 215, katere stališču se pridružuje tudi Dida Volk: Upravna izplačilna prepoved po ZIZ – nekatera vprašanja iz prakse, Pravna praksa št. 34, stran 14, svoj pogled pa je zapisal tudi Igor Vuksanović: Nekaj dodatnih misli o upravni izplačilni prepovedi, Pravna praksa, št. 36, letnik 2011, stran 11.