Jedro

Pri ugotavljanju invalidnosti in pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine na podlagi dobe, dosežene v Republiki Sloveniji, je treba izhajati iz določb slovenske zakonodaje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za odpravo dokončne odločbe tožene stranke, za priznanje pravice invalida I. kategorije invalidnosti in za priznanje sorazmernega dela slovenske invalidske pokojnine. Ugotovilo je, da ni bilo mogoče ugotoviti, da ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela oziroma da nima več preostale delovne zmožnosti, zato pri njem ni invalidnosti I. kategorije. Glede na to ne izpolnjuje pogojev za pridobitev invalidske pokojnine po prvi alineji 67. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 in nasl. - ZPIZ-1). Prav tako ne izpolnjuje starostnega pogoja za pridobitev take pokojnine.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. 3. Zoper pravnomočno drugostopno sodbo je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je Avstrijski nosilec socialnega zavarovanja tožnika na podlagi njegove bolezni in dela nezmožnosti invalidsko upokojil 25. 1. 2006. Glede na zbrano dokazno gradivo in razhajanja v ocenah tožnikove delazmožnosti, je predlagal, da jo oceni Komisija za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti v Ljubljani, vendar sodišči temu predlogu neutemeljeno nista sledili. Sodišče je zmotno uporabilo določbe 3., 4. in 5. člena Sporazuma med Republiko Slovenijo in Avstrijo o socialni varnosti. Evidentno je, da tožnik po prvi alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela in so podani zdravstveni razlogi za priznanje pravic invalida I. kategorije invalidnosti, kakor tudi za priznanje pravice do sorazmernega dela slovenske invalidske pokojnine. Zato je utemeljena trditev, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno in zmotno ugotovljeno.

4. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Ker tožnik revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne uveljavlja, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tem delu ni preizkušalo.

5. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

6. Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje, saj revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato navedb tožene stranke, iz katerih izhaja le, da se ne strinja z ugotovljenim dejanskim stanjem in dokazno oceno sodišča, ni mogoče upoštevati. Evidentno pa se vse revizijske navedbe nanašajo zgolj na to, saj tudi zmotno uporabo materialnega prava tožnik utemeljuje na podlagi drugačnega dejanskega stanja kot pa ga je ugotovilo sodišče. Na to se nanašajo tudi navedbe o zavrnitvi dokaznega predloga za postavitev izvedenca, saj bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v zvezi s tem tožnik ne uveljavlja.

7. Revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava tožnik ne utemelji. Za kaj takega ni mogoče šteti zgolj v reviziji povzetih delov splošnih določb Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o socialni varnosti (Ur. l. RS, št. 50/97, MP št. 15), ki se neposredno na obravnavano zadevo sploh ne nanašajo. Kot je pravilno navedlo že sodišče druge stopnje je tudi na podlagi navedenega sporazuma pri ugotavljanju invalidnosti in pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine na podlagi dobe, dosežene v Republiki Sloveniji, treba izhajati iz določb slovenske zakonodaje. Ker so predpisi obeh držav lahko različni, so tudi kategorizacija invalidnosti in pravice iz tega naslova lahko različne. Vendar to ne pomeni, da bi organi zavoda morali upoštevati Avstrijsko zakonodajo.

8. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je revizijsko sodišče vezano, je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in sicer tako navedeni meddržavni sporazum kot 67. člen ZPIZ-1. Tožnik kot invalid III. kategorije ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine po prvi alineji 67. člena in zaradi neizpolnjevanja starostnega pogoja tudi ne po tretji alineji navedenega člena ZPIZ-1. 9. Ker revizijski razlog ni podan in je glede na ugotovljeno dejansko stanje izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).