Jedro

V skladu z enotno sodno prakso zgolj dolgotrajnost sodnega postopka ter izguba zaupanja stranke v potek postopka, sama po sebi ni utemeljen razlog za določitev drugega pristojnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pri Okrožnem sodišču v Kranju je tožnik 18. 9. 2018 zoper toženo stranko vložil tožbo, s katero zahteva ugotovitev ničnosti pravnih poslov in uveljavlja izbrisno tožbo.

2. Tožnik predlaga določitev drugega stvarno pristojnega sodišča na območju Višjega sodišča v Mariboru zaradi nepotrebnega odlašanja in dvoma v nepristranskost Okrožnega sodišča v Kranju. V okviru razlogov navaja, da je na območju tega sodišča prva toženka do leta 2014 opravljala poklic odvetnice s stalnimi stiki s sodiščem in tam zaposlenimi. Po mnenju tožnika je bila zato pred vročitvijo seznanjena z vsebino tožbe v povezani zadevi I P 580/2017, v kateri je tožnik od prve toženke (nekdanje odvetnice) zahteval vračilo zneska 70.630,44 EUR. To ji je omogočilo zavarovanje in odtujitev nepremičnin, da tožnik v primeru uspeha s tožbo ne bi mogel poseči po njenem premoženju.1 Zato meni, da so podani tehtni razlogi, da Okrožno sodišče v Kranju postopka ne bo vodilo nepristransko. Poleg tega bi se postopek lažje in brez zavlačevanja opravil pred drugim stvarno pristojnim sodiščem. Pojasnjuje, da sodišče v zadevi ni opravilo nobenih procesnih dejanj od vročitve obvestila dne 15. 3. 2019, da se mediacija ne bo izvedla.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Tožnik v predlogu le pavšalno navaja, da bi se postopek lažje opravil pred drugim sodiščem, saj razlogov za takšno stališče ne navede. Tožnik s predlogom torej ne zasleduje primarnega namena, temveč meni, da so podani drugi tehtni razlogi za prenos pristojnosti. Med „druge tehtne razloge“ je šteti tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča. V tem primeru mora predlagatelj navesti takšne objektivne okoliščine, zaradi katerih bi se pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti pojavil upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na določenem sodišču. 5. Okoliščine, ki jih navaja tožnik, po presoji Vrhovnega sodišča ne utemeljujejo prenosa pristojnosti v zadevi. Ni mogoče trditi, da so vsi sodniki Okrožnega sodišča v Kranju nepristranskega odločanja nezmožni že zato, ker je prva toženka do leta 2014 opravljala poklic odvetnice na območju tega sodišča, v okviru česar je imela stalne stike s sodiščem in tam zaposlenimi. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih (kar se domneva).2 Tožnik s svojimi navedbami te domneve ni uspel izpodbiti, saj ne zatrjuje konkretnejših okoliščin, ki bi utemeljevale kakršno koli povezanost med prvo toženko in tamkajšnjimi sodniki, niti ne obrazloži, kako naj bi prišlo do njene predhodne seznanitve z vsebino tožbe v drugem, ločenem sodnem postopku. Navedbe tožnika o predhodni seznanitvi prve toženke v resnici pomenijo le hipotetična predvidevanja o zavestnem pristranskem ravnanju s strani celotnega sodišča. Na takšne hipotetične okoliščine ni mogoče opreti odločitve o prenosu pristojnosti. Sodnikom je namreč treba zaupati, da bodo sodniško funkcijo opravljali po ustavi in zakonu in da bodo sposobni soditi objektivno, nepristransko in neodvisno.3

6. Prav tako delegacije ne utemeljujejo navedbe tožnika o nepotrebnem odlašanju (zavlačevanju) sodišča. V skladu z enotno sodno prakso zgolj dolgotrajnost sodnega postopka ter izguba zaupanja stranke v potek postopka, sama po sebi ni utemeljen razlog za določitev drugega pristojnega sodišča.4 Za uresničitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ima stranka na voljo pravna sredstva po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

7. Razlogi za prenos pristojnosti iz 67. člena ZPP torej niso podani. Zato je Vrhovno sodišče predlog tožnika zavrnilo.

1 Tj. ustanovitev zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice na svojih nepremičninah in sklenitev drugih poslov z drugo in tretjo toženko, katerih zakonita zastopnica in edina družbenica je bila. 2 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS I R 167/2018 z dne 22. 11. 2018. 3 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS I R 68/2019 z dne 23. 5. 2019. 4 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča RS I R 43/2019 z dne 28. 3. 2019, I R 126/2018 z dne 6. 9. 2018, I R 119/2018 z dne 9. 8. 2018 in I R 70/2018 z dne 7. 6. 2018.