20. 5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 4. maja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 556/2003 z dne 11. 12. 2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 912/2003 z dne 4. 6. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku pritožnika (v pravdi mladoletnega tožnika) in razsodilo, da mu mora toženec, ki je pritožnikov oče, povrniti 2.300.000 SIT izdatkov za preživljanje v času pred vložitvijo tožbe. Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrnilo. Ocenilo je namreč, da sme vrnitveni zahtevek uveljavljati oseba, ki je imela izdatke s preživljanjem drugega, ne pa pritožnik, v čigar korist so bili preživninski zneski založeni. Vrhovno sodišče je revizijo pritožnika zavrnilo z utemeljitvijo, da je zaradi narave preživninske obveznosti njeno izpolnjevanje mogoče zahtevati le za naprej, za vrnitveni zahtevek pa pritožnik ni aktivno legitimiran.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev ustavnih pravic. Navaja, da je dolžnost staršev, da preživljajo svoje otroke, otrokova temeljna človekova pravica. Stališče sodišča, da lahko otrok izterja preživnino le za čas od vložitve tožbe dalje, po pritožnikovem mnenju to pravico brez zakonske osnove omejuje. Ker je otrok procesno odvisna oseba, bi to pomenilo, da bi pravico izgubil, če njegov zakoniti zastopnik tožbe ne bi vložil. Meni, da ni nobene pravne utemeljitve za razlago, po kateri preživninska obveznost zaradi svoje narave ugasne, če se ne plača sproti. Zaradi takšnega stališča je po mnenju pritožnika otrok prizadet, ker je njegovo preživljanje manj kvalitetno. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sodbi spremeni tako, da bo "potrjena" sodba sodišča prve stopnje, podrejeno pa predlaga njuno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo odločanje.

B.

3.Pritožnik po vsebini zatrjuje kršitev pravice otroka, da ga vzdržujejo starši, ki izhaja iz prvega odstavka 54. člena Ustave in je posebej varovana še v prvem odstavku 56. člena Ustave.

4.Iz navedb v ustavni pritožbi in iz obrazložitev izpodbijanih sodb je razvidno, da je pritožniku že bila prisojena preživnina za obdobje od vložitve preživninske tožbe dalje in da je v času pred tem sredstva za njegovo preživljanje zalagala njegova mati. Pritožnik ugotovitvi sodišča, da je njegovo preživljanje v obdobju pred vložitvijo tožbe zagotovila mati, ne oporeka. Pač pa trdi, da je mati od verzijskega zahtevka "odstopila v korist otroka". Toda te trditve pritožnik ne izkaže. V reviziji je vztrajal pri svoji aktivni legitimaciji, ki naj bi jo imel tako on kot mati (prvotno druga tožnica). Zgolj pavšalna trditev, da stališče o neutemeljenosti preživninskega zahtevka za nazaj pomeni prikrajšanje otroka, ne zadošča za sklep o kršitvi jamstev, ki jih uživa otrok po prvem odstavku 54. člena Ustave in po prvem odstavku 56. člena Ustave. Iz česa naj bi izhajalo, da je tudi sam upravičen do izterjave spornega zneska od očeta, čeprav je sredstva za izpadlo očetovo preživljanje v tem obdobju založila mati, pritožnik ne pojasni.

5.Ustavna pritožba se po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev pa ne pomeni samo formalnega izčrpana (to je vložitve pravnega sredstva), ampak pomeni tudi materialno izčrpanje (to je vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic že v vloženih pravnih sredstvih). Pritožnik sicer trdi, da je otrok prizadet, če preživninska obveznost ugasne za nazaj, in da je otrokovo preživljanje "manj kvalitetno", če se preživnina ne plačuje sproti. Vendar pritožnik morebitnega prikrajšanja zaradi domnevno manj kvalitetnega preživljanja v sodnem postopku, v katerem sta bili izdani izpodbijani sodbi, ni uveljavljal. Glede tega očitka torej ni materialno izčrpal pravnih sredstev, zato te domnevne kršitve v ustavni pritožbi ne more uveljavljati.

6.Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger