Jedro

Drugi odstavek izreka prvostopenjske sodbe je bil glede povrnitve stroškov očitno pomotno zapisan. V njem je bilo zapisano, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške. Nasprotno pa je bilo v obrazložitvi sodbe na r. št. 7 jasno zapisano, da je tožeča stranka tista, ki mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške. Tudi iz zadnjega stavka v tem odstavku je jasno razvidno, da je tožena stranka tista, ki je upravičena do povrnitve stroškov. To je v skladu z njenim uspehom v pravdnem postopku. S popravnim sklepom je torej prvostopenjsko sodišče le uskladilo ta del izreka prvostopenjske sodbe z obrazložitvijo, odločitev pa je po svojem smislu ostala enaka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je 19. 12. 2018 izdalo sodbo. V prvem odstavku izreka sodbe je odločilo, da se razveljavita 1. in 3. odstavek sklepa o izvršbi in se zavrne tožbeni zahtevek. V drugem odstavku izreka sodbe je toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov v višini 2.513,58 EUR.

2. Dne 26. 2. 2019 je tožeča stranka napovedala pritožbo zoper sodbo. Ni navedla, da bo pritožba vložena le zoper del prvostopenjske sodbe.

3. Prvostopenjsko sodišče je 28. 2. 2019 izdalo popravni sklep, s katerim je v 2. odstavku izreka prvostopenjske sodbe zamenjalo besedi: „tožeča“ s „toženo“, in „tožena“ s „tožečo“.

4. Zoper popravni sklep je pritožbo vložila tožeča stranka. V pritožbi navaja, da naj bi prvostopenjsko sodišče bistveno poseglo v odločitev o glavni stvari in da naj bi tožeči stranki odvzelo pravico izpodbijati sodbo na temelju 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Nedopustno naj bi bilo odpravljati neskladja med izrekom in obrazložitvijo s popravnim sklepom. Takšna naj bi bila uveljavljena sodna praksa (npr. sklep VS RS, Cp 2/2002). Ker prvostopenjsko sodišče ni vročilo prepisa popravljene sodbe tožeči stranki, naj bi kršilo 3. odstavek 328. člena ZPP.

5. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

6. Predsednik senata lahko kadar koli popravi očitne pisne in računske pomote (1. odstavek 328. člena ZPP). Drugi odstavek izrek prvostopenjske sodbe je bil glede povrnitve stroškov očitno pomotno zapisan. V njem je bilo zapisano, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške. Nasprotno pa je bilo v obrazložitvi sodbe v r. št. 7 jasno zapisano, da je tožeča stranka tista, ki mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške. Tudi iz zadnjega stavka v tem odstavku je jasno razvidno, da je tožena stranka tista, ki je upravičena do povrnitve stroškov. To je v skladu z njenim uspehom v pravdnem postopku. S popravnim sklepom je torej prvostopenjsko sodišče le uskladilo ta del izreka prvostopenjske sodbe z obrazložitvijo, odločitev pa je po svojem smislu ostala enaka.

7. Ena sama odločba VS RS, ki jo navaja pritožba, še ne pomeni ustaljene sodne prakse. Ta tudi sicer ni bila doslej enotna in je dopuščala odpravo takšne napake, kot se je dogodila v tej zadevi (gl. Ude v: Ude/Galič (redaktorja): Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana 2009, kom. k 328. členu, pod 5. Še bolj pomembno kot to pa je, da se je po sprejetju ZPP-E spremenil tudi zakonski okvir. Glede na 1. odstavek 343.a člen ZPP lahko namreč predsednik senata po vložitvi pritožbe sam z izdajo nove sodbe odpravi kršitev. Tako lahko ravna le, če je podana bistvena kršitev postopka po 14. in 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

8. Če lahko predsednik senata tako ravna po vložitvi pritožbe, ni videti nobenega razloga, da ne bi mogel s popravnim sklepom predsednik senata odpraviti očitnega pisne pomote, ki se nanaša na izrek prvostopenjske sodbe. S popravnim sklepom pa tožeča stranka tudi sicer ne bo prikrajšana. Njena napoved pritožbe se nanaša na celotno prvostopenjsko sodbo, tako da bo lahko v nadaljevanju svojo pritožbo vložila tudi zoper popravljeni drugi odstavek izreka.

9. Sodišče mora vročiti popravljen prepis sodbe, če se ne ujemata izvirnik in prepis sodbe in če se ne ujemata glede odločitve v izreku sodbe (3. odstavku 328. člena ZPP). Za takšen primer tu ni šlo: napaka se namreč sploh ni nanašala na prepis sodbe, temveč že na izvirnik.