Jedro

Pri presoji potrebnosti upnikovih izvršilnih stroškov je potrebno upoštevati tudi upnikovo skrbnost v zvezi z nastankom le-teh.

Izrek

Pritožba upnice se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani odločitvi pod točko 2 izreka.

Upnica sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 3.10.2008 pod tč. 1 izreka dovolilo razširitev izvršbe s še novim izvršilnim sredstvom, to je na plačo dolžnice, pod tč. 2 izreka sklepa pa je upniku kot nadaljnje izvršilne stroške odmerilo znesek 6,00 EUR ter ga naložilo v plačilo dolžnici.

Zoper odločitev o stroških pod tč. 2 izreka sklepa se je pritožila upnica. V pritožbi je uveljavljala pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter predlagala, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se upnici odmerijo kot nadaljnji izvršilni stroški vsi priglašeni stroški. V pritožbi je navajala, da ji sodišče prve stopnje neutemeljeno ni priznalo kot nadaljnjih izvršilnih stroškov vseh priglašenih stroškov v zvezi z novim vloženim predlogom. Upnica lahko po določbi 34/III čl. ZIZ kadarkoli tekom izvršilnega postopka, dokler njena terjatev ni poplačana, predlaga novo izvršilno sredstvo. S tem, ko je sodišče njenemu predlogu za dovolitev izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ugodilo, pa bi ji moralo odmeriti tudi stroške sestave takšne vloge. Upnica ob vložitvi predloga na dovolitev izvršbe na TRR ni opravila poizvedb o zaposlitvi dolžnice, zato pa takrat izvršbe na plačo ni mogla predlagati. Ko pa je naknadno opravila takšne poizvedbe, je lahko vložila predlog za dovolitev izvršbe s tem izvršilnim sredstvom. Ker dolžnica svojega dolga ni poravnala, je upnica utemeljeno predlagala nadaljevanje izvršilnega postopka z novim izvršilnim sredstvom, zato pa so bili stroški njenega predloga potrebni in bi jih moralo sodišče upnici v celoti priznati.

Pritožba ni utemeljena.

Pravno podlago za presojo upnikove upravičenosti do povračila izvršilnih stroškov od dolžnika predstavlja določba V. odst. 38. čl. ZIZ. Ta določa, da mora dolžnik upniku na upnikovo zahtevo povrniti le stroške, ki so bili upniku potrebni za izvršbo. Ker ZPP, ki se v izvršilnih postopkih uporablja na podlagi določbe 15. čl. ZIZ, v 9. čl. strankam postopka nalaga, da morajo pošteno in skrbno uporabljati svoje pravice, ki jim jih daje zakon, je potrebnost stroškov za izvršbo potrebno presojati tudi ob upoštevanju upnikove skrbnosti v zvezi s potrebnostjo njihovega nastanka. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je upnica s predhodno vlogo, ki jo je sodišče prejelo 2.9.2008, predlagala razširitev dovoljene izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, dne 1.10.2008 pa je vložila nov predlog za razširitev dovoljene izvršbe še z novim izvršilnim sredstvom, to je na plačo dolžnice ter v zvezi s sestavo obeh vloženih predlogov priglasila stroške (zadel katerih sicer tudi določila odvetniške tarife ne opravičujejo njihovega priznanja kot nagrade pooblaščencu), je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi zgoraj navedenih zakonskih določil ocenilo stroške pooblaščenčeve sestave vloge z dne 1.10.2008 kot nepotrebne za izvršbo. V manj kot enem mesecu vložena dva predloga za razširitev dovoljene izvršbe sama po sebi ne kažeta na to, da jih upnik ob primerni skrbnosti ravnanja ne bi mogel vložiti skupaj z eno vlogo, upnik pa sicer ob vložitvi vloge z dne 1.10.2008 ni navedel okoliščin, ki bi izkazovale upravičenost takšnega ravnanja upnice. Zato upnica s pritožbeno novimi zatrjevanji o okoliščinah takšne časovno neusklajene vložitve predlogov, ki sicer predstavljajo nedopustne pritožbene novote (I. odst. 337. čl. ZPP v zv. s čl. 366 ZPP in 15 ZIZ) pravilnost odločitev sodišča prve stopnje ne more omajati.

Pritožbo upnice je bilo, zato zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP v zv. s čl. 366 ZPP in 15 ZIZ), potrebno zavrniti.

Glede na neuspešnost upničine pritožbe upničini pritožbeni stroški niso bili potrebni za izvršbo in zato upnica do njihove povrnitve od dolžnice ni upravičena (čl. 38/V ZIZ). Zato je glede pritožbenih stroškov upnice pritožbeno sodišče odločilo, da jih upnica nosi sama.