Jedro

Okoliščine, ki jih čutijo predlagatelji kot motnje v postopkih, so takšne, da jih je mogoče odpraviti, če res obstajajo, z drugimi instituti pravdnega, kazenskega in sploh sodnega postopka (po dveh so že posegli - izločitev in nadzorstvena pritožba). Če pa se kakšen med njimi izkaže kot neutemeljen, pa to seveda ni razlog za smotrno delegacijo. Ta je utemeljena, denimo, kadar to narekujejo posebni oziri javnega reda ali varnosti ali če bi sojenje pred pristojnim sodiščem utegnilo ogroziti neodvisnost ali nepristranskost sodnika glede razpoloženja okolja, v katerem se nahaja sodišče, nikakor pa ne, če je ena izmed strank eden izmed direktorjev nekega podjetja z območja sodišča.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je po svoji pooblaščenki predlagala, naj vrhovno sodišče določi za postopek v tej kakor tudi še v štirih drugih zadevah med istimi strankami drugo stvarno pristojno sodišče, saj kaže ravnanje Okrajnega sodišča v Š. vse prej kot nepristran odnos do B. D. in M. Le-ta se kaže v tem, da sodišče v zadevi P 37/97 še vedno ni odločilo o izdaji začasne odredbe; da je razpravljajoča sodnica v zadevi P 172/95 ponovno predlagala poravnavo v nasprotju z lokacijsko dokumentacijo in odločbo Zdravstvenega inšpektorata RS; da je bila zavrnjena njena izločitev; da sodišče navzlic opozorilu ni obvestilo okrožnega državnega tožilca o sumu kaznivega dejanja in je to storilo šele po nadzorstveni pritožbi; da je D. B. oseba, ki ima na območju imenovanega sodišča določen položaj; da je na sodišču poleg omenjene sodnice le še predstojnica in nova sodnica, ki obravnava le eno izmed zadev med strankami. Tožeča stranka je še sama v posebni vlogi dopolnila ta predlog s trditvijo, da v Celju in Ljubljani pravičneje rešujejo zadeve; da so predlagatelji upokojenci in da je nasprotnik v sporu z vsemi.

Predlog ni utemeljen.

Zakon o pravdnem postopku določa v 68. členu, da lahko najvišje sodišče v državi na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišča, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predlog očitno meri na drugi sklop razlogov za delegacijo, saj ne navaja nobene okoliščine, ki bi govorila v prid temu, da bi postopek laže potekal pred drugim sodiščem. V drugo skupino razlogov za smotrno delegacijo, za katero sicer zakonska formulacija omogoča prožna merila za opredelitev smotrnosti, pa ni mogoče uvrstiti prav nobenega izmed naštetih razlogov v predlogu. Okoliščine, ki jih čutijo predlagatelji kot motnje v postopkih, so takšne, da jih je mogoče odpraviti, če res obstajajo, z drugimi instituti pravdnega, kazenskega in sploh sodnega postopka (po dveh so že posegli - izločitev in nadzorstvena pritožba). Če pa se kakšen med njimi izkaže kot neutemeljen, pa to seveda ni razlog za smotrno delegacijo. Ta je utemeljena, denimo, kadar to narekujejo posebni oziri javnega reda ali varnosti ali če bi sojenje pred pristojnim sodiščem utegnilo ogroziti neodvisnost ali nepristranskost sodnika glede razpoloženja okolja, v katerem se nahaja sodišče, nikakor pa ne, če je ena izmed strank eden izmed direktorjev nekega podjetja z območja sodišča. Po povedanem torej v predlogu nanizanih razlogov ni mogoče umestiti v pravni standard "drugih tehtnih razlogov". Zato je bilo potrebno podani predlog kot neutemeljen zavrniti.