Jedro

Ker se dejansko in pravno stanje v zvezi s tožničinim lastništvom navedenega stanovanja ni spremenilo, prav tako se ni spremenilo dejstvo, da predmetno stanovanje ni obremenjeno s hipoteko, je organ za BPP ravnal pravilno, ko je ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP njeno vlogo zavrgel.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrgel prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani I P 2133/2011 in v postopku mediacije, zaradi ugotovitve deležev na nepremičnini ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen sodnih taks. V obrazložitvi citira drugi odstavek 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter navaja, da je po vpogledu v dokumentacijo tožnice, elektronski vpisnik PUND, v register transakcijskih računov pri AJPES-u, v bazo podatkov Geodetske uprave RS, v register Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v Centralni register prebivalstva, v register KDD, v elektronsko vodeno zemljiško knjigo ter v spis Bpp 237/2012 ugotovil, da je v isti upravni zadevi že bila izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero tožnica opira svoj zahtevek, pa se ni spremenila. Tožnici je bila namreč z odločbo Bpp 237/2012 z dne 6. 4. 2012 že zavrnjena BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani I P 2133/2011 zaradi ugotovitve deležev na nepremičnini, iz razloga, ker je tožnica presegala premoženjski cenzus za dodelitev BPP v višini 13.780,00 EUR iz petega odstavka 4. člena ZDIU12. Ugotovljeno je namreč bilo, da je do 2/5 lastnica nepremičnine: št. stavbe 444, št. dela stavbe 113, k.o. …, ki v naravi predstavlja stanovanje na naslovu …, katerega vrednost po podatkih GURS znaša 109.417,00 EUR, tožničin lastninski delež pa 43.766,80 EUR. Ugotovljeno je bilo tudi, da tožnica v navedeni nepremičnini ne živi, kljub temu da ima na tem naslovu prijavljeno začasno bivališče ter da s to nepremičnino lahko razpolaga v pravnem prometu, saj ni obremenjena s prepovedjo odtujitve ali obremenitve, niti na njej ni hipotek. Poudarja, da je takšno odločitev potrdilo tudi Upravno sodišče s sodbo I U 817/2012 z dne 13. 6. 2012, s katero je tožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo. Dalje ugotavlja, da se dejansko in pravno stanje ni spremenilo. Tožnica je namreč še vedno do 2/5 lastnica predmetne nepremičnine, na njenem deležu pa ni vpisana nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi njeno pravico na nepremičnini omejevalo. Njene navedbe v prošnji, da na naslovu predmetne nepremičnine ne more bivati (iz dejanskih razlogov), tako ne morejo biti pravno upoštevane. Zato je organ za BPP njeno prošnjo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, kot neutemeljeno zavrgel. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da nujno potrebuje pravno pomoč, finančnih sredstev pa ji primanjkuje, saj ima le 400,00 EUR na mesec oskrbnine, samo za vožnje pa mesečno porabi 150,00 EUR. Poudarja, da nujno potrebuje BPP, sicer jo bodo s pravnimi triki spravili ob celotno dediščino oziroma streho nad glavo. Dalje izpostavlja, da svojega deleža na spornem stanovanju ne more prodati, saj ga nihče ne bi kupil, ker dediščina po njenem pokojnem možu ni zaključena. Meni, da ji izpodbijani sklep krši ustavne pravice, saj če obremeni nepremičnino, bo sledila izvršba in dobila bo veliko manj, kot je sporna nepremičnina vredna po oceni GURS. Navaja tudi, da ji sodedič ne dovoli vstopiti v sporno stanovanje in sodišče prosi, da se to premoženje ne upošteva, saj ima toliko dolgov in upnikov, zapuščinski postopek pa ni končan, kar pomeni, da je izid dedovanja nejasen in nepredvidljiv. Meni, da so ji kršene ustavne pravice in svoboščine po 14., 22., 25., 33., 34. in 36. členu Ustave RS. V nadaljevanju tožbe še navaja okoliščine v zvezi z dedovanjem v Grosupljem, na kar se nanaša pravdna zadeva pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, za katero prosi za dodelitev BPP. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in odloči, da se ji BPP dodeli.

Tožnica je vložila tudi vlogo, ki jo je sodišče prejelo 9. 4. 2013 in v kateri sodišču predlaga, da Okrožno sodišče v Ljubljani, služba za BPP, obremeni njen 2/5 delež na spornem stanovanju ter sproži izvršbo in se s tem poplača do višine zneska odvetniške pomoči, saj sama nujno potrebuje odvetnika. Ponovno izpostavlja, da ji je kršen 14. člen Ustave, saj imajo njene sodedinje vse pravne zastopnike. Kršen je tudi 21. člen Ustave, saj ti odvetniki oziroma pravniki znajo in zmorejo vdirati v njen računalnik ali GSM z internetom. V nadaljevanju vloge našteva kršitve, ki naj bi jih njene sodedinje oziroma njihovi pravni zastopniki storili proti njej. Navaja tudi, da ima A.A. (sodedič stanovanja na …) dodeljeno BPP na podlagi odločbe Bpp 1577/2011 ter navaja njegovo premoženje. Prav tako poudarja, da njen sodedič na tem stanovanju v celoti uživa njenih 2/5 solastnine tega stanovanja, najemnine pa ji ne plačuje. Prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks in drugih stroškov postopka.

Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču poslala upravni spis zadeve.

Tožba ni utemeljena.

Organ za BPP je svojo odločitev v izpodbijanem sklepu, to je zavrženje tožničine prošnje za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani I P 2133/2011 in v postopku mediacije, zaradi ugotovitve deležev na nepremičnini ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen sodnih taks, oprl na določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, po kateri organ zahtevo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložena kakšne obveznosti; enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Takšno odločitev je organ za BPP utemeljil s sklicevanjem na odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 237/2012 z dne 6. 4. 2012. Po vpogledu v upravni spis zadeve sodišče ugotavlja, da je tožnica v predmetni prošnji za dodelitev BPP, vloženi dne 5. 2. 2013, navedla, da prosi za dodelitev BPP v zadevi I P 2133/2011, zaradi ugotovitve deležev, in sicer smiselno za pravno svetovanje in zastopanje na prvi in drugi stopnji; da je bila tožnici z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 237/2012 z dne 6. 4. 2012 zavrnjena dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani I P 2133/2011, zaradi ugotovitve deležev na nepremičnini, iz razloga, ker je presegala premoženjski cenzus za dodelitev BPP v višini 13.780,00 EUR. Ugotovljeno je bilo namreč, da je do 2/5 lastnica nepremičnine - stanovanja na naslovu …, katerega vrednost po podatkih GURS znaša 109.417,00 EUR, tožničin lastninski delež pa 43.766,80 EUR.

Ker se dejansko in pravno stanje v zvezi s tožničinim lastništvom navedenega stanovanja ni spremenilo, prav tako se ni spremenilo dejstvo, da predmetno stanovanje ni obremenjeno s hipoteko, je organ za BPP po presoji sodišča ravnal pravilno, ko je ob upoštevanju citirane določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP njeno vlogo zavrgel in je odločitev v izpodbijanem sklepu pravilna. Pri tem sodišče poudarja, da ni spora o tem, da je tožnica (še vedno) solastnica do 2/5 navedenega stanovanja na naslovu …. Spora ni niti o vrednosti tega stanovanja, niti o tem da se dejansko in pravno stanje tožnice v zvezi s tem stanovanjem ni spremenilo.

Okoliščine, ki jih tožnica navaja v tožbi in ki naj bi ji onemogočale uporabo deleža na tem stanovanju ter ostale okoliščine (dejstvo, da imajo njene sodedinje in sodedič pravno pomoč, da ima sama veliko sodnih postopkov ter da naj bi ji odvetniki oziroma pravniki vdirali v njen računalnik ali GSM), na ugotavljanje dejstva, da je tožnica lastnica nepremičnine v ugotovljeni višini, kar je relevantno za odločitev v tej zadevi, ne morejo vplivati. Na odločitev v tej zadevi pa ne more vplivati niti odločitev organa za BPP v drugi zadevi (tožnica se namreč sklicuje na to, da je bila sodediču spornega stanovanja BPP dodeljena), ob drugačnem dejanskem stanju, zato je bilo treba tudi ta tožbeni ugovor zavrniti. Sodišče pa ni našlo niti kršitev ustavnih pravic, ki jih tožnica zatrjuje v tožbi in pripravljalni vlogi.

V zvezi s predlogom, ki ga je tožnica podala v pripravljalni vlogi, in sicer da naj Okrožno sodišče v Ljubljani, služba za BPP, obremeni njen 2/5 delež na spornem stanovanju ter sproži izvršbo in se s tem poplača do višine zneska odvetniške pomoči, pa je treba pojasniti, da ZBPP takšne možnosti ne predvideva, sicer pa navedeno niti ni predmet v tem upravnem sporu izpodbijanega sklepa.

Po povedanem je sodišče ugotovilo, da je izpodbijani sklep pravilen, tožba pa neutemeljena, zato jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

Ker je tožnica že po samem Zakonu o sodnih taksah oproščena plačila sodnih taks v tej zadevi, sodišče o njeni prošnji za oprostitev plačila sodnih taks v izreku sodbe ni posebej odločalo.