Jedro

V primeru, ko je bila do uveljavitve ZVEtL že izdana pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele k posamezni stavbi ali k več stavbam, se šteje, da je pripadajoče zemljišče k stavbi oziroma k več stavbam tisto zemljišče, ki je bilo s pravnomočno odločbo določeno kot funkcionalno zemljišče ali kot gradbena parcela. V takšnem primeru je uporaba kriterijev in meril, ki jih določa 7. člen ZVEtL, izključena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotna udeleženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da so parc. št. 8/1, 186/4 in 186/8, vse k. o. X., pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu V. (ident. št. stavbe 000) in da predstavljajo splošni skupni del te stavbe. Odredilo je, da se navedene parcele vpišejo v zemljiško knjigo kot splošni skupni del stavbe V. (ident. št. stavbe 000), ki je v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe, in sicer v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka določitve pripadajočega zemljišča. 2. Zoper navedeni sklep se pritožuje nasprotna udeleženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je izpodbijana odločitev napačna. Odločba UE Cerknica št. 35105-3/2004 z dne 25. 7. 2005 ni odločba po petem odstavku 30. člena ZVEtL, zato sodišča ne veže. Navedena odločba ne določa gradbene ali funkcionalne parcele, kot je izrecno zahtevano v petem odstavku 30. člena ZVEtL. Sodišče ni upoštevalo, da je bila upravna odločba izdana za potrebe denacionalizacijskega postopka in ne za potrebe določitve gradbene parcele. Obrazložitev sodišča, da je imela nasprotna udeleženka v upravnem postopku možnost podati vse ugovore, je napačna. V upravni odločbi niso zajete parcele iz predloga predlagatelja, zato je predlog neutemeljen. Ker pripadajoče zemljišče še ni določeno, bi moralo sodišče pri odločitvi upoštevati šesti odstavek 30. člena ZVEtL in kriterije iz 7. člena ZVEtL. V skladu s tretjim odstavkom 7. člena ZVEtL ni mogoče za nazaj posegati v pravice dobrovernih oseb, med katerimi je tudi nasprotna udeleženka. Iz prostorskih aktov ne izhaja, da so bila sporna zemljišča neposredno namenjena večstanovanjski stavbi na naslovu V. Sodišče tudi ni upoštevalo ugovora nasprotne udeleženke, da bo s predlagano odločitvijo poseženo v pripadajoče zemljišče stavb na naslovu T. Sodišče se ni opredelilo do izvedenskega mnenja izvedenca J. Ž., ki je predlagal, da se parc. št. 8/1, k. o. X., dodeli nasprotni udeleženki, zato je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Odločitev, da nasprotni udeleženki ne pripada denarno nadomestilo, je v nasprotju z ustavnim načelom enakosti in je materialnopravno zmotna. Meni, da je ob smiselni uporabi določb postopka za dovolitev nujne poti upravičena do denarnega nadomestila. Ker ni odločeno o stroških postopka, je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Predlagatelj je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelj zahteva določitev pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu V., ki je bila zgrajena leta 1982 in h kateri je bila do uveljavitve ZVEtL (1) že določena gradbena parcela s pravnomočno upravno odločbo UE Cerknica št. 35105-3/2004 z dne 25. 7. 2005. Pravno podlago za odločitev v zadevi tako predstavlja, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, prvi odstavek v zvezi s petim odstavkom 30. člena ZVEtL. Ta določa, da se v primeru, ko je bila do uveljavitve ZVEtL že izdana pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele k posamezni stavbi ali k več stavbam, šteje (ne glede na ostale določbe zakona), da je pripadajoče zemljišče k stavbi oziroma k več stavbam tisto zemljišče, ki je bilo s pravnomočno odločbo določeno kot funkcionalno zemljišče ali kot gradbena parcela.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je upravna odločba, s katero predlagatelj utemeljuje svoj predlog, pravnomočna odločba o določitvi gradbene parcele po petem odstavku 30. člena ZVEtL. Iz izreka odločbe izhaja, da se večstanovanjskemu objektu V., določi gradbena parcela, ki jo sestavljajo parc. št. 173/2, 8/3, 8/1, 186/4 in del parc. št. 186/1 v izmeri 224 m2, vse k. o. X. Odločba je bila izdana na podlagi prvega odstavka 216. člena ZGO-1 (2) (določitev gradbenih parcel obstoječim objektom), s strani pristojnega organa (prvi odstavek 216. člen v zvezi z drugim odstavkom 24. člena ZGO-1) in je postala pravnomočna pred uveljavitvijo ZVEtL dne 22. 9. 2005. Razlog, zakaj je bil predlog za določitev gradbene parcele sploh vložen, pa ni pomemben in na odločitev v zadevi nima vpliva.

7. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugodilo predlogu predlagatelja in ugotovilo, da so parc. št. 8/1, 186/4 in 186/8, vse k. o. X., pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu V., pravilna. Po ugotovitvah izpodbijanega sklepa, ki jim pritožba ne oporeka, se je z odločbo GURS št. 02112-616/2006-2 z dne 18. 4. 2007 parc. št. 186/1 razdelila v dve novi parceli, in sicer parc. št. 186/8 (ki je po namembnosti opredeljena kot parkirišče in meri 223 m2) in parc. št. 186/7 (ki je po namembnosti opredeljena kot cesta). Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov iz upravne odločbe ugotovilo, da je novonastala parc. št. 186/8 tisti del nekdanje parc. št. 186/1, ki je sestavni del z upravno odločbo določene gradbene parcele (iz upravne odločbe je razvidno, da je del parcele v naravi parkirišče, zemljišči pa se ujemata tudi po površini). Pritožbeni očitek, da v izreku upravne odločbe niso zajete parcele iz predloga predlagatelja, torej ni utemeljen.

8. V primerih, kot je obravnavani (ko že obstaja pravnomočna upravna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele), je uporaba kriterijev in meril, ki jih določa 7. člen ZVEtL, izključena (3). Sodišče prve stopnje je zato pravilno kot nerelevantne zavrnilo navedbe nasprotne udeleženke (ki jih ponavlja v pritožbi), s katerimi je, sklicujoč se na 7. člen ZVEtL, ugovarjala predlagani določitvi pripadajočega zemljišča. S sklicevanjem na prostorske akte, stanje v naravi in na pridobljene pravice, nasprotna udeleženka drugačne odločitve v zadevi ne more doseči. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa tudi pravilno pojasnilo, da iz tega razloga (ker je pripadajoče zemljišče že določeno z upravno odločbo) ugotovitve izvedenca niso pomembne in na odločitev v zadevi nimajo vpliva.

9. Nasprotna udeleženka ni upravičena do denarnega nadomestila, kot to zmotno meni pritožba. ZVEtL ji takšne pravice ne daje, saj za to ni upravičenega razloga. Kot je pojasnjeno v razlogih izpodbijanega sklepa, ne gre za poseg v lastninsko pravico nasprotne udeleženke, temveč le za ureditev na podlagi zakona pridobljenih pravic. Zato tudi ni podlage za smiselno uporabo določb postopka o dovolitvi nujne poti, ki urejajo povsem drugačen položaj. Pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava in kršitve ustavnega načela enakosti, zato ni utemeljen.

10. O stroških postopka je bilo odločeno s posebnim sklepom, saj so udeleženci postopka stroškovnike sodišču posredovali šele po izdaji izpodbijanega sklepa. Dejstvo, da izpodbijani sklep ne vsebuje stroškovne odločitve, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot to zmotno navaja pritožba. Očitana procesna kršitev je podana, če odločbe zaradi formalnih napak in pomanjkljivosti ni mogoče preizkusiti. Takšnih pomanjkljivosti pa izpodbijani sklep nima.

11. Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP (4) v zvezi s 37. členom ZNP (5)), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

12. Nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 37. členom ZNP).

(1) Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (Ur. l. RS, št. 45/2008 in nasl.).

(2) Zakon o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 110/2002 in nasl.).

(3) Namen postopka za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL je v primerih, ko že obstaja pravnomočna upravna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele, le pridobitev sodne odločbe, ki bo omogočala zemljiškoknjižno realizacijo upravne odločbe. Prim. besedilo Predloga zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, Poročevalec Državnega zbora št. 20/2008. (4) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in nasl.).

(5) Zakon o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/1986 in nasl.).