Jedro

Napačne so nadaljnje obširne pritožbene navedbe v smislu, da tožena stranka ni bila dolžna pred oddajo poslovnega prostora v najem preveriti ustreznost električnih inštalacij. Sodišče prve stopnje je v 16. točki obrazložitve pravilno navedlo, da ZPSPP, v 14. členu določa, če se stranki nista dogovorili drugače, mora najemodajalec izročiti najemniku poslovno stavbo oziroma poslovni prostor v takem stanju, da ga je mogoče uporabiti v namen, ki je določen s pogodbo in ga v takšnem stanju vzdrževati, česar pa tožena stranka ni storila, saj je prišlo dne 21. 2. 2018 do požara zaradi dotrajane inštalacije. Skrb za elektroinštalacije, izhajajoč iz sklenjene najemne pogodbe med pravdnima strankama, ni bila prenesena na najemojemalca (tožečo stranko), ampak je to naloga lastnika objekta. Kar pomeni, da je tožena stranka, ko je objekt kupila kot lastnica in najemodajalka, morala ravnati s posebno skrbnostjo in preveriti v kakšnem stanju je bil lokal, ki ga je dajala v najem, vključno z elektroinštalacijami in ogrevanjem. Koliko časa je bila lastnica navedene nepremičnine ni odločilno. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da Pravilnik o zahtevah za nizko napetostne električne inštalacije v stavbah, v 10. členu, določa uporabo in vzdrževanje lastnika poslovnega prostora. Določena je dolžnost lastnika poslovnega prostora, da zagotovi pravočasno in pravilno vzdrževanje vgrajenih električnih inštalacij, ki so potrebne za varno uporabo objekta oziroma poslovnega prostora. Da je pravočasno in pravilno vzdrževanje vgrajenih električnih inštalacij dolžnost lastnika poslovnega prostora, je potrdil tudi izvedenec, ki je navedel, da v času požara veljaven 14. člen ZPSPP določa, če stranki nista drugače dogovorili, mora najemodajalec izročiti najemniku poslovno stavbo oziroma poslovni prostor v takem stanju, da ga je mogoče uporabiti za namen, ki je določen s pogodbo in ga v takem stanju vzdrževati. Časovna periodika pregledov in kontrol ter kontrolnih meritev je urejena v 11. členu Pravilnika, kjer so urejeni redni in izredni pregledi in je določeno, da je redni pregled električnih inštalacij v stavbah, ki obsega pregled, preizkuse in meritve električnih inštalacij, treba izvesti v roku, ki ni daljši od 8let. Glede na navedena določila in ugotovitev, da tožena stranka ni preverila ustreznosti električnih inštalacij pred sklenitvijo najemnega razmerja s tožečo stranko, kar za pritožbo ni sporno, ob tem, da ni izkazana ustreznost električnih inštalacij z še veljavnimi pozitivnimi električnimi meritvami, teh namreč v spisu ni, je povsem na mestu ugotovitev izvedenca, ki mu je sledilo tudi prvostopno sodišče, da je bil lastnik objekta - najemodajalec ob predaji poslovnega prostora v najem dolžan na novo preveriti ustreznost električnih instalacij oziroma najemniku izkazati ustreznost le teh s še veljavnimi pozitivnimi električnimi meritvami. Izvedenec je sicer res pojasnil, da sam nakup oziroma dajanje nepremičnine v najem še ne predstavlja takšnega izrednega dogodka, ki bi zahteval izreden pregled in kontrolo meritev, vendar le ob predpostavki, da za objekt že obstajajo veljavne meritve v okviru zahtevane periodike, ki pa jih v spisu ni. Ne drži torej, da ni nobene zakonske obveze, ki bi toženo stranko kot lastnika (najemodajalca) obvezovala opraviti pregled elektroinštalacij, kar je pravilno ugotovilo prvostopno sodišče in pravilno zaključilo, da v spisu ni najti listin, ki bi dokazovale, da je tožena stranka kot lastnica objekta sprejela vse dolžne ukrepe, ki jih določajo tehnični predpisi za zagotavljanje varnosti obratovanja, ko je lokal oddala v najem. Glede na pojasnjeno je povsem neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da sodišče ni upoštevalo, da je v odškodninskih zadevah dokazno breme glede obstoja nedopustnega škodljivega dejstva na tožeči strani, saj je tožeča stranka svojemu dokaznemu bremenu v celoti zadostila (7. in 212. člen ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi vmesna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Prvostopno sodišče je z vmesno sodbo odločilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen po temelju. Tožeča stranka kot najemnica poslovnega prostora zahteva povrnitev škode zaradi požara dne 21.2.2018, ker tožena stranka kot lastnica in najemodajalka ni poskrbela za ustrezne in varne elektroinštalacije v poslovnem prostoru in odgovarja na podlagi 131. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), v zvezi s 14. in 15. členom Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) ter določili Pravilnika o zahtevah za nizkonapetostne elektroinštalacije v stavbah, za škodo, ki je nastala tožeči stranki v posledici požara v poslovnem prostoru.

2.Zoper vmesno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP in predlagala, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo prvostopnega sodišča in zavrne zahtevek, oziroma razveljavi ter vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

2.Navedla je, da je sodišče prve stopnje v 13. točki obrazložitve napačno ugotovilo, da je tožeča stranka od novembra 2017 dalje najemnica poslovnega prostora, kar je napačno, saj je bila najemnica istega lokala že celo leto pred tem, ker je z družbo A. d.o.o. sklenila najemno pogodbo 25. 11. 2016, kar je sodišče prve stopnje sicer pravilno navedlo v 17. točki obrazložitve. Očita, da je z navedenim nasprotjem v 13. in 17. točki obrazložitve sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

2.Tožeča stranka ni zatrjevala niti dokazala, da bi tožena stranka karkoli opustila glede vzdrževanja elektroinštalacij v obravnavanem lokalu. V tožbi je namreč navedla zgolj to, da naj o tem, ali je lastnica sprejela vse dolžne ukrepe po navedenih predpisih, poda mnenje izvedenec elektro stroke, sodišče pa naj predhodno na podlagi 227. člena ZPP pridobi pri toženi stranki zapisnike o pregledih ali drugo dokumentacijo od leta 2009 dalje, ki bi dokazovali, da je lastnica opravljala dolžne preglede. Sodišče navedenih zapisnikov ni pridobilo in po mnenju pritožbe ni imelo podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku. Očita, da je brez podlage zaključek, da tekom postopka ni bilo ugotovljeno, da bi se ti pregledi izvajali, ko pa sodišče tega ni ugotavljalo, kot bi bilo dolžno glede na trditveno podlago tožeče stranke in je nepopolno ter napačno ugotovilo dejansko stanje ter brez dokazov toženi stranki pripisalo neizvajanje vzdrževanja inštalacij, še posebej, ker je bila tožena stranka pred nastankom škodnega dogodka, lastnica poslovnega prostora le 3mesece. Napačen je zaključek prvostopnega sodišča, opirajoč se na mnenje izvedenca elektro stroke, da bi lastnik objekta ob predaji poslovnega prostora v najem, bil dolžan na novo preveriti ustreznost električnih inštalacij oziroma najemniku dokazati ustreznost električnih inštalacij s še veljavnimi pozitivnimi električnimi meritvami. Noben zakonski predpis tožene stranke ni zavezoval, da bi morala pred sklenitvijo najemnega razmerja opraviti poseben pregled elektroinštalacij in da bi s tem storila kakršno koli nedopustno škodljivo dejstvo, kot je napačno zaključilo prvostopno sodišče. Očita tudi, da je sodišče ignoriralo, da je v odškodninskih zadevah dokazno breme glede obstoja nedopustnega škodljivega dejstva na tožeči stranki.

2.Sodišče prve stopnje je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko na naroku dne 1. oktobra 2025 pooblaščencu tožene stranke ni dopustilo vprašanja, kaj je bila dolžnost tožene stranke ob nakupu lokala in pred oddajo v najem, z obrazložitvijo, da gre za vprašanje sodišča, s čimer je toženi stranki onemogočilo razbremenitev odškodninske odgovornosti za obravnavani škodni dogodek in je storilo absolutno bistveno kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

2.Tožena stranka pred oddajo lokala v najem tožeči stranki sploh ni bila dovolj časa lastnik predmetnega poslovnega prostora in zato ni kršila, niti ni mogla kršiti obveze izvajati preglede elektroinštalacij na 8let. Sodišče prve stopnje glede teh ugovornih navedb tožene stranke ni navedlo nobenih razlogov in je podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

2.Vzrok obravnavanega škodnega dogodka je potrebno pripisati ravnanju tožeče stranke ali pa naključju, za katerega tožena stranka kljub temu, da so se v zahtevani periodiki predhodno opravljali pregledi električnih instalacij, ni mogla zaznati in odpraviti, oziroma tožena stranka ni zagrešila nobene predpisane opustitve, ki bi bila v vzročni zvezi s požarom. Tožeča stranka je odgovorna iz razloga, ker je ignorirala opozorilo, da je z inštalacijami nekaj narobe (smrad zaradi taljenja plastike), na kar je opozorila neka stranka le nekaj ur pred požarom kot izhaja iz zapisnika PP Celje ob ogledu požara. Vzrok za požar je bil izključno v tem, da je tožnica obstoječe elektro instalacije prekomerno obremenila s priključitvijo grelnih teles (IR panelov in kaloriferjev). Sodišču očita, da ni navedlo razlogov glede ugovornih navedb, da je tožeča stranka posegla v elektroinštalacije v času, ko tožena stranka ni bila lastnik poslovnega prostora in v zvezi s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Nasprotuje zaključku, da bi bila tožena stranka, ob prevzemu lastništva in posesti lokala, dolžna opraviti pregled električnih instalacij.

2.Poleg tega sodišče prve stopnje ni dopustilo vprašanja izvedencu ali bi po vašem mnenju nekdo, ki vgradi takšna ogrevalna telesa kot dober gospodar moral preveriti pred vgradnjo, ali obstoječa inštalacija to zmore ali varovanje dopušča takšno vgradnjo itd..., z obrazložitvijo, da je to naloga sodišča, samo pa o tem ni navedlo razlogov, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

3.Sodišče bi moralo upoštevati tudi mnenje družbe B. d.o.o., vendar o tem ni navedlo nobenih razlogov in ponovno zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj iz mnenja izhaja, da je bil vzrok v slabo izvedeni elektroinštalaciji, ki jo je izvedla tožnica sama. Vzrok požara je bil izključno v tem, da je tožnica na obstoječe elektroinštalacije priključila električne porabnike z močjo, ki je presegla sposobnost inštalacije, kar je imelo za posledico pregretje vodnikov, tlenje in požar. O tem sodišče ni navedlo nobenih razlogov. Ponovno očita, da noben predpis tožeči stranki ni nalagal, da bi morala pred sklenitvijo najemne pogodbe preveriti ustreznost elektro instalacij, tožeča stranka pa je ni obvestila o kakršnihkoli težavah in tožena stranka po teoriji o pravno relevantni vzročni zvezi ni zagrešila nobenega nedopustnega škodljivega ravnanja, ki bi bil v vzročni zvezi s požarom in je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da ni izročila poslovnega prostora v stanju, ki bi omogočal uporabo za pogodbeni namen.

3.Pritožba navaja, da je tožnica najmanj en panel priključila v nadometno razvodno dozo in je sama odgovorna za požar, kar izhaja iz fotografije 3 in 6 strokovnega mnenja, kar so potrdile tudi priče C. C.,
0c.
0c. in D. D., ki so si ogledale mesto požara in je sodišče brez osnove in v nasprotju za izvedenimi dokazi drugače zaključilo.

3.Pritožnica očita tudi, da je tožeča stranka vedela, da je zaradi priključitve IR panelov in kaloriferjev prihajalo do težav v zvezi z električno napeljavo, pa ni ukrepala in tožene stranke o tem ni obvestila, zato je izključno odgovorna sama, oziroma je njen delež več kot 50%.

4.Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Predmet pritožbenega preizkusa je vmesna sodba sodišča prve stopnje v celoti (350./I člen ZPP). Pritožbeno sodišče ne povzema dejanskega stanja in dejanskih ugotovitev prvostopnega sodišča v celoti, ker so razvidne iz sodbe sodišča prve stopnje, se pa nanje sklicuje in se opredeljuje le do bistvenih pritožbenih navedb.

7.Očitana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, se sodišču prve stopnje ni pripetila, saj je v 13. točki obrazložitve pravilno navedlo, da je tožeča stranka od novembra 2017 dalje najemnica poslovnega prostora, katerega lastnica je tožena stranka. Tožeča stranka je bila najemnica tega poslovnega prostora že pred tem na podlagi najemne pogodbe z dne 25. 11. 2016 sklenjene s takratnim lastnikom, družbo A. d.o.o.. Nobenega nasprotja med 13. in 17. točko obrazložitve ni kot zmotno navaja pritožnica.

8.Pritožnica neutemeljeno očita, da trditvena podlaga tožeče stranke ni bila zadostna, saj je slednja zatrjevala vse elemente odškodninske odgovornosti po 131/1 členu OZ, kar je sicer razvidno že iz povzetih navedb tožeče stranke v izpodbijani sodbi.

9.Pritožba ne more uspeti s sklicevanjem na dokazni predlog tožeče stranke, da bi sodišče moralo po 227. členu ZPP pridobiti pri toženi stranki zapisnike o pregledih elektroinštalacij ali drugo dokumentacijo od leta 2009 dalje, saj gre za dokazni predlog tožeče stranke, ne tožene stranke. Tožena stranka je namreč že po materialnem pravu (131. člen OZ) dolžna podati navedbe in dokaze za razbremenitev očitane ji krivdne odgovornosti za škodo v zvezi z nastalim požarom. Tako se pokažejo kot povsem neutemeljene pritožbene navedbe o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.

Napačne so nadaljnje obširne pritožbene navedbe v smislu, da tožena stranka ni bila dolžna pred oddajo poslovnega prostora v najem preveriti ustreznost električnih inštalacij. Sodišče prve stopnje je v 16. točki obrazložitve pravilno navedlo, da Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP), v 14. členu določa, če se stranki nista dogovorili drugače, mora najemodajalec izročiti najemniku poslovno stavbo oziroma poslovni prostor v takem stanju, da ga je mogoče uporabiti v namen, ki je določen s pogodbo in ga v takšnem stanju vzdrževati, česar pa tožena stranka ni storila, saj je prišlo dne 21. 2. 2018 do požara zaradi dotrajane inštalacije. Skrb za elektroinštalacije, izhajajoč iz sklenjene najemne pogodbe med pravdnima strankama, ni bila prenesena na najemojemalca (tožečo stranko), ampak je to naloga lastnika objekta. Kar pomeni, da je tožena stranka, ko je objekt kupila kot lastnica in najemodajalka, morala ravnati s posebno skrbnostjo in preveriti v kakšnem stanju je bil lokal, ki ga je dajala v najem, vključno z elektroinštalacijami in ogrevanjem (17. točka obrazložitve). Koliko časa je bila lastnica navedene nepremičnine ni odločilno. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da Pravilnik o zahtevah za nizko napetostne električne inštalacije v stavbah, v 10. členu, določa uporabo in vzdrževanje lastnika poslovnega prostora. Določena je dolžnost lastnika poslovnega prostora, da zagotovi pravočasno in pravilno vzdrževanje vgrajenih električnih inštalacij, ki so potrebne za varno uporabo objekta oziroma poslovnega prostora. Da je pravočasno in pravilno vzdrževanje vgrajenih električnih inštalacij dolžnost lastnika poslovnega prostora, je potrdil tudi izvedenec, ki je navedel, da v času požara veljaven 14. člen ZPSPP določa, če stranki nista drugače dogovorili, mora najemodajalec izročiti najemniku poslovno stavbo oziroma poslovni prostor v takem stanju, da ga je mogoče uporabiti za namen, ki je določen s pogodbo in ga v takšnem stanju vzdrževati. Časovna periodika pregledov in kontrol ter kontrolnih meritev je urejena v 11. členu Pravilnika, kjer so urejeni redni in izredni pregledi in je določeno, da je redni pregled električnih inštalacij v stavbah, ki obsega pregled, preizkuse in meritve električnih inštalacij, treba izvesti v roku, ki ni daljši od 8let. Glede na navedena določila in ugotovitev, da tožena stranka ni preverila ustreznosti električnih inštalacij pred sklenitvijo najemnega razmerja s tožečo stranko, kar za pritožbo ni sporno, ob tem, da ni izkazana ustreznost električnih inštalacij z še veljavnimi pozitivnimi električnimi meritvami, teh namreč v spisu ni, je povsem na mestu ugotovitev izvedenca, ki mu je sledilo tudi prvostopno sodišče, da je bil lastnik objekta - najemodajalec ob predaji poslovnega prostora v najem dolžan na novo preveriti ustreznost električnih instalacij oziroma najemniku izkazati ustreznost le teh s še veljavnimi pozitivnimi električnimi meritvami. Izvedenec je sicer res pojasnil, da sam nakup oziroma dajanje nepremičnine v najem še ne predstavlja takšnega izrednega dogodka, ki bi zahteval izreden pregled in kontrolo meritev, vendar le ob predpostavki, da za objekt že obstajajo veljavne meritve v okviru zahtevane periodike, ki pa jih v spisu ni. Ne drži torej, da ni nobene zakonske obveze, ki bi toženo stranko kot lastnika (najemodajalca) obvezovala opraviti pregled elektroinštalacij, kar je pravilno ugotovilo prvostopno sodišče (18. točka obrazložitve) in pravilno zaključilo, da v spisu ni najti listin, ki bi dokazovale, da je tožena stranka kot lastnica objekta sprejela vse dolžne ukrepe, ki jih določajo tehnični predpisi za zagotavljanje varnosti obratovanja, ko je lokal oddala v najem (19. točka obrazložitve). Glede na pojasnjeno je povsem neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da sodišče ni upoštevalo, da je v odškodninskih zadevah dokazno breme glede obstoja nedopustnega škodljivega dejstva na tožeči strani, saj je tožeča stranka svojemu dokaznemu bremenu v celoti zadostila (7. in 212. člen ZPP).

Pritožnica očitane absolutno bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, da sodišče prve stopnje pooblaščencu tožene stranke ni dopustilo vprašanja glede dolžnosti tožene stranke pred oddajo lokala v najem, ni uveljavljala v skladu z 286. b členom ZPP, pravočasno na naroku 1.10.2025, ob zaslišanju izvedenca, niti ni navedla razlogov zakaj tega ni mogla storiti pravočasno brez svoje krivde. Zato očitane kršitve tudi ne more uspešno uveljavljati v pritožbi, oziroma očitane bistvene kršitve ni.

Očitana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, da se sodišče ni opredelilo glede ugovornih navedb tožene stranke, da ni bila lastnica predmetnega poslovnega prostora pred oddajo lokala v najem tožeči stranki 8 let in ni mogla kršiti obveze izvajati preglede elektroinštalacij na 8let, se sodišču prve stopnje prav tako ni pripetila. Sodba sodišča prve stopnje namreč razloge o odločilnih dejstvih ima, ti so jasni, skladni in jih je mogoče preizkusiti. Navedeni pritožbeni očitek absolutno bistvene kršitve določb ZPP je zgolj navidezen. Gre namreč za očitek nepopolno oziroma zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ki pa ni utemeljen. Za pritožbo ni sporno, da je tožeča stranka od meseca novembra 2017 dalje najemnica poslovnega prostora, katerega lastnica je tožena stranka od 12.10.2017 dalje. Samo dejstvo, da je bila tožena stranka šele tri mesece lastnica poslovnega prostora, ne vpliva na njene obveznosti oziroma dolžnosti kot lastnice in najemodajalke kot je že bilo pojasnjeno in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene in nerelevantne.

Pritožbene navedbe, da je vzrok obravnavanega škodnega dogodka potrebno pripisati naključju, katerega tožena stranka kljub temu, da so se v zahtevani periodiki predhodno opravljali pregledi električnih instalacij, ni mogla zaznati in odpraviti, so pritožbene novote, za katere pritožnica ne pojasni zakaj jih ni mogla podati pravočasno, brez svoje krivde, pred sodiščem prve stopnje in so kot takšne pritožbeno neupoštevne (337. člen ZPP). Pritožnica ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je tožeča stranka odgovorna za škodni dogodek, ker naj bi ignorirala opozorilo, da je nekaj narobe z inštalacijami neposredno pred škodnim dogodkom, saj je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo in pojasnilo v točkah (20. do 24. obrazložitve), da je odgovornost za ustreznost in varnost električnih inštalacij na toženi stranki kot lastnici (in najemodajalki) poslovnega prostora, prav tako je v točkah 25. do 33. obrazložitve pojasnilo, da sta bila IR panela pravilno priključena v vtičnici in ne v nadometni razvodni dozi, kjer se je požar začel, da tožeča stranka torej ni posegala v elektro inštalacije. Prav tako je s pomočjo izvedenskega mnenja ugotovilo, da na dan škodnega dogodka ni bilo v uporabi več grelnih teles, razen dveh IR panelov, ki pa nista bila porabnika z močjo, ki bi presegla pregretje vodnikov in preobremenitev ni vzrok požara. Povedano preprosto do požara ni prišlo zaradi ravnanj tožeče stranke in so drugačne pritožbene navedbe glede ignoriranja opozoril, kot tudi glede priključitve več grelnih teles oziroma prekomerne obremenitve (kaloriferjev) povsem neutemeljene.

Očitana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi se prvostopnemu sodišču pripetila, ker naj bi neutemeljeno zavrnilo ugovor tožene stranke, da je tožeča stranka posegla v inštalacije v času, ko tožena stranka še ni bila lastnik poslovnega prostora, se sodišču prav tako ni pripetila. Tudi vtem primeru sodba sodišča prve stopnje razloge o odločilnih dejstvih ima, ti so jasni, med seboj skladni in jih je mogoče preizkusiti. Poleg tega gre ponovno za navidezno kršitev, saj pritožnica dejansko očita nepravilno oziroma zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki pa ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da tožeča stranka v obstoječe elektroinštalacije ni posegla (27. in 28. točka obrazložitve). IR panela sta bila namreč pravilno priključena v vtičnici in ne v nadomestni razvodni dozi, kjer se je požar začel in so tovrstne pritožbene navedbe neutemeljene.

Glede pritožbenega očitka, da sodišče prve stopnje ni dopustilo vprašanja ali bi nekdo, ki vgradi ogrevalna telesa kot dober gospodar moral preveriti pred vgradnjo, ali obstoječa inštalacija to zmore, ali varovanje dopušča takšno vgradnjo itd.., pritožnica očitane bistvene kršitve ni pravočasno uveljavljala pred sodiščem prve stopnje v skladu z 286. b členom ZPP, niti ni navedla zakaj tega brez svoje krivde ni mogla storiti pravočasno in teh kršitev tudi v pritožbi ne more uspešno uveljavljati. Očitane bistvene kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni.

Tožeča stranka je zatrjevala, da je lastnica ni opozorila o kakršnih koli omejitvah glede ogrevanja in se sodišču očitana relativno bistvena kršitev (po prvem odstavku 339. člena ZPP) glede prekoračitve trditvene podlage pri presoji najemne pogodbe (v 17. točki obrazložitve), ko je ugotovilo, da v najemni pogodbi ni bil določen način ogrevanja, niti ni bilo določeno, da najemnica ne bi smela uporabljati dodatnih porabnikov, ni pripetila.

Tožena stranka tekom postopka na prvi stopnji ni ugovarjala soprispevka oziroma soodgovornosti tožeče stranke v višini 50% deleža in so tovrstne navedbe pritožbene novote v smislu 337. člena ZPP in kot takšne pritožbeno neupoštevne. Pritožnica ni pojasnila zakaj tovrstnih navedb ni mogla podati pravočasno pred sodiščem prve stopnje brez svoje krivde. So pa tudi neodločilne, saj zaradi očitanih ravnanj tožeče stranke ni prišlo do požara, kar vse je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo (15. do 29. obrazložitve), ampak je do požara prišlo zaradi dotrajane elektroinštalacije za katero je bila dolžna poskrbeti tožena stranka kot lastnik (in najemodajelec) nepremičnine (30. do 33. obrazložitve).

Pritožbeno sodišče je opravilo še preizkus izpodbijane sodbe glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). V postopku na prvi stopnji po uradni dolžnosti upoštevanih postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče ni našlo. Ob ugotovljenih dejstvih, ki so razvidna iz izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo. Skladno z navedenim je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zoper vmesno sodbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

23.Odločitev o pritožbenih stroških v zvezi z vmesno sodbo prvostopnega sodišča se pridrži za končno odločbo (164. člen v zvezi s 165. členom ZPP).

-------------------------------

1 Veljavnega v času požara 21.2.2018 2 Prva točka obrazložitve prvostopne sodbe 3 Na tožnikov dokazni predlog v zvezi s predložitvijo zapisnikov po 227. členu ZPP je tožena stranka odgovorila v odgovoru na tožbo, da je dokazni predlog neutemeljen in nesmiseln, saj so bile inštalacije ustrezne in je vzrok požara v ravnanju tožnice, ki je posegla v inštalacije ter preobremenila električno napeljavo. Te ugovorne navedbe tožene stranke je prvostopno sodišče tudi presojalo.