Jedro

Nihče ne more na drugega prenesti več pravic kot jih ima sam. Družbenik družbe v stečaju, ki mu zaradi stečaja ostane le pravica do sorazmernega dela preostanka stečajne mase, na drugega ne more prenesti poslovnega deleža v skladu z določbami ZGD-1 o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža. Registrsko sodišče mora predlog za vpis spremembe družbenikov, poslovnih deležev in družbene pogodbe na podlagi pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža v subjektu vpisa v stečaju zavrniti, ker tak predlog ni v skladu z zakonom.

Ker osebam, ki so v sodni register vpisane kot družbeniki, v stečaju preneha pravica do upravljanja (odločanja), jim preneha tudi pravica do spremembe družbene pogodbe. To pa posledično pomeni, da tudi čistopisa družbene pogodbe ali akta o ustanovitvi po začetku stečajnega postopka ni več mogoče izdelati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog, ki ga je vložil predlagatelj L., d.o.o., L. za splošni vpis spremembe glede subjekta vpisa M., d.o.o. - v stečaju, matična številka ..., to je predlog za vpis prenosa poslovnih deležev M. d.o.o. - v likvidaciji in F. d.o.o. na L. d.o.o. 2. Predlagatelj se je zoper sklep pritožil, uveljavljal je zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka ter sodišču predlagal, da ugodi pritožbi, izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za vpis prenosa poslovnih deležev M. d.o.o. - v likvidaciji (sedaj N. d.o.o.) in F. d.o.o. v družbi M. d.o.o. - v stečaju, matična številka ... na L., d.o.o., Ljubljana, podrejeno pa, da zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za vpis sprememb v sodni register iz razloga, ker je subjekt vpisa v stečajnem postopku. Zavzelo je stališče, da z začetkom stečajnega postopka družbeniki stečajnega dolžnika nimajo več poslovnih deležev v pravem pomenu, torej v pomenu poslovnih deležev družbe z omejeno odgovornostjo, kot je ta urejena v matičnem zakonu, in da se pri subjektu vpisa, ki je v stečajnem postopku, prenos terjatev oseb, ki so vpisane v sodni register kot družbeniki (373. člen ZFPPIPP), ne vpiše v sodni register.

5. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki ureja temeljna statusna korporacijska pravila gospodarskih družb (1. člen), v prvem odstavku 471. člena določa definicijo družbe z omejeno odgovornostjo (to je družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov). V drugem odstavku 471. člena pa določa, da pridobi družbenik na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu svoj poslovni delež, ki je izražen v odstotkih. Poslovni delež daje njegovemu imetniku, družbeniku družbe z omejeno odgovornostjo pravico do udeležbe pri upravljanju, pravico do udeležbe v dobičku in pravico do sorazmernega dela preostale likvidacijske ali stečajne mase ob prenehanju družbe. V pravnem prometu niso posamezne od navedenih korporacijskih pravic, pač pa poslovni deleži kot celota (481. člen ZGD-1) ali njihovi deli (483. člen ZGD-1). Pravila prenosa poslovnih deležev so urejena v 481. členu ZGD-1, položaj odsvojitelja in pridobitelja poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo pa je določen v 482. členu ZGD-1. Vsako spremembo vpisanih podatkov o družbenikih je treba v skladu z določbo 48. člena ZGD-1 prijaviti za vpis v register in prijavi priložiti akte, na katerih te spremembe temeljijo. Predlogu za vpise pri prenosu poslovnega deleža je treba priložiti tudi prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe, ki vključuje ustrezno spremenjene določbe o družbenikih ali njihovih poslovnih deležih, z notarjevim potrdilom, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo z odpravkom notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža (primerjaj z 42. členom Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register).

6. Sodišče mora opraviti vpis v sodni register, če je predlog s predpisano vsebino predložila upravičena oseba, če so predlogu priložene predpisane listine, s katerimi se dokazujejo dejstva, ki so pomembna za vpis v sodni register in če je zahtevek za vpis v skladu z zakonom (prvi odstavek 10. člena ZSReg). V obravnavanem primeru je predlagatelj kot pridobitelj poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo, nad katero teče stečajni postopek, predlagal vpis spremembe družbenikov, poslovnih deležev in družbene pogodbe. Glede na razloge sodišča prve stopnje, ki je predlog za vpis navedenih sprememb zavrnilo, je pritožbeno sodišče v zvezi z očitkom zmotne uporabe materialnega prava presojalo kot pomembno vprašanje, ali je po začetku stečajnega postopka nad subjektom vpisa zahtevek za vpis spremembe družbenikov, poslovnih deležev in čistopisa družbene pogodbe, v skladu z zakonom.

7. Družba z omejeno odgovornostjo s stečajem preneha (četrta alineja prvega odstavka 521. člena ZGD-1). Nad subjektom vpisa se je na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 000/2013 z dne 6. 3. 2013 začel stečajni postopek. Zakon, ki ureja stečajni postopek, je Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Stečajni postopek je sodni postopek, ki vedno privede do izbrisa subjekta iz sodnega registra. ZFPPIPP ureja vprašanje vpisov v zvezi s stečajnim postopkom v 229. členu. Na podlagi določbe drugega odstavka 229. člena ZFPPIPP v zvezi z določbo 12. točke prvega odstavka ZSReg je registrsko sodišče v zvezi s stečajnim postopkom vpisalo pri firmi dolžnika dodatek „v stečaju“, pri osebah, pooblaščenih za zastopanje prenehanje pooblastil za zastopanje in stečajnega upravitelja kot novega zastopnika z vsemi identifikacijskimi podatki, ki jih določa zakon. Pravilno je stališče pritožnika, da se niti po določbah ZFPPIPP, niti po določbah ZSReg v sodni register v zvezi s stečajnim postopkom subjekta vpisa, ki je družba z omejeno odgovornostjo, ne vpiše prenehanje poslovnih deležev ali izbris družbenikov. Očitno je, da je bil tudi namen zakonodajalca tak. Če bi družbenik predlagal, da se v zvezi z vpisi, ki jih sodišče opravi na podlagi sklepa o začetku stečajnega postopka, vpiše tudi sprememba osnovnega kapitala, datum izstopa družbenikov, prenehanje vseh poslovnih deležev (v posledici prenehanja osnovnega vložka v smislu določbe drugega odstavka 471. člena ZGD-1) in prenehanje veljavnosti družbene pogodbe oziroma akta o ustanovitvi, bi registrsko sodišče tak predlog kot neutemeljen zavrnilo, ker ni v skladu z določbo drugega odstavka 229. člena ZFPPIPP. Posledic, ki jih v zvezi z vpisanimi podatki v sodni register ZFPPIPP ne določa, pa družbenik ne more doseči z uporaba instituta odsvojitve poslovnega deleža na podlagi določbe ZGD-1, ki se v primeru začetka stečajnega postopka nad družbo z omejeno odgovornostjo ne uporabljajo. V tem smislu pa je treba tudi razumeti obrazložitev sodišča prve stopnje, da so predlogi o vpisu spremembe družbenikov po začetku stečajnega postopka nad subjektom vpisa v nasprotju s prisilnimi predpisi.

8. Pritožnik sodišču neutemeljeno očita zmotno uporabo drugega odstavka 373. člena ZFPPIPP, iz katere naj bi po njegovem mnenju na podlagi uporabljene besedne zveze „družbeniki stečajnega dolžnika“ jasno izhajalo, da družbenikom poslovni delež ni prenehal, da zato z njim lahko v celoti prosto razpolagajo in da je treba opraviti v sodnem registru ustrezen vpis spremembe podatkov na podlagi pogodbe o odsvojitvi poslovnih deležev v subjektu vpisa v stečaju, enako kot bi moralo sodišče opraviti vpis sprememb, če subjekt vpisa ne bi bil v stečaju. Navedeno stališče ni pravilno, ker ZFPPIPP v 373. členu ne govori o korporacijski pravici do preostanka premoženja v primeru prenehanja družbe, pač pa o terjatvah kot obligacijski pravici, ki bo družbeniku kot upniku nastala pod odložnim pogojem, če bo po poplačilu vseh stroškov postopka in upnikov stečajnega dolžnika, ostalo premoženje za plačilo sorazmernega dela ostanka razdelitvene mase. Iz k predlogu priložene Pogodbe o odsvojitvi poslovnih deležev v družbi M. d.o.o. - v stečaju izhaja, da ima družba relativno malo premoženja in da zato ni gotovo ali bo po poplačilu upnikov ostalo v stečajni masi še kaj sredstev, kar pomeni, da v konkretnem primeru terjatev upnika še ni nastala, pač pa da je predmet prodaje pravica družbenikov do preostanka stečajne mase.

9. Nihče ne more na drugega prenesti več pravic kot jih ima sam. Družbenik družbe v stečaju, ki mu zaradi stečaja ostane le pravica do sorazmernega dela preostanka stečajne mase, na drugega ne more prenesti poslovnega deleža v skladu z določbami ZGD-1 o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža. Registrsko sodišče mora predlog za vpis spremembe družbenikov, poslovnih deležev in družbene pogodbe na podlagi pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža v subjektu vpisa v stečaju zavrniti, ker tak predlog ni v skladu z zakonom (z določbami zakona, ki ureja stečajni postopek, kar bo obrazloženo še v nadaljevanju).

10. Z začetkom stečajnega postopka družbenikom prenehajo korporacijske pravice, ostane jim le pravica do preostanka stečajne mase, ki jo lahko uveljavijo kot upniki stečajnega dolžnika v skladu z določbo 373. člena ZFPPIPP. Enako velja tudi za delničarje delniške družbe, zato pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da ni upoštevalo različnega položaja družbenikov družbe z omejeno odgovornostjo v stečaju od delničarjev delniške družbe v stečaju, ni utemeljen. Z navedenim stališčem, ki ga je zavzelo tudi sodišče prve stopnje, da v subjektu vpisa, ki je z začetkom stečajnega postopka prenehal, tudi poslovnih deležev dejansko ni več, ostanejo pa vpisani v sodni register, se pritožbeno sodišče strinja in ga pritožnik ni uspel izpodbiti. ZFPPIPP v 229. členu ne določa, da se v sodni register vpiše tudi izstop družbenika z dnem začetka stečajnega postopka nad družbo, v delniški družbi pa se delničarji v sodni register ne vpisujejo. Pravila, da se v delniški družbi v stečaju delnice razveljavijo (283. člen ZFPPIPP), ni mogoče razlagati v smislu, v katerem ga razlaga pritožnik, torej da a contrario, ker zakon ne določa, da tudi poslovni deleži prenehajo, ne določa pa, da se iz sodnega registra brišejo, to pomeni vsebinsko nasprotje. Stališču pritožnika, da če se poslovni deleži ne izbrišejo iz sodnega registra, pomeni, da tudi ne prenehajo in da zato z njimi družbeniki tudi lahko razpolagajo, pritožbeno sodišče ni pritrdilo, ker izhaja iz napačnega izhodišča, da vpis poslovnih deležev v registru družbenikom družb v stečaju zagotavlja enake pravice kot jim jih v primeru, če družba ni v stečaju. Sodišče prve stopnje pa je v razlogih sklepa tudi ustrezno pojasnilo, zakaj je pomembno glede na 10.a člen ZGD-1, da po začetku stečajnega postopka nad družbo družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo ostanejo v sodnem registru še vedno vpisani.

11. Ker osebam, ki so v sodni register vpisane kot družbeniki, v stečaju preneha pravica do upravljanja (odločanja), jim preneha tudi pravica do spremembe družbene pogodbe. To pa posledično pomeni, da tudi čistopisa družbene pogodbe ali akta o ustanovitvi po začetku stečajnega postopka ni več mogoče izdelati. Čistopis družbene pogodbe, ki ne bi upošteval pravnih posledic začetka stečajnega postopka, vseboval pa bi spremenjene določbe pogodbe o ustanovitvi v delu, ki govori o njenih družbenikih, bi bil v nasprotju z zakonom. Predlog za vpis spremembe podatkov, ki mu je v konkretnem primeru predlagatelj priložil Akt o ustanovitvi družbe M. d.o.o. - v stečaju, s katero se po začetku stečajnega postopka spreminja Družbena pogodba, je v nasprotju z zakonskimi posledicami začetka stečajnega postopka. V aktu o ustanovitvi je edini pridobitelj poslovnih deležev kljub ugotovitvi, da je družba v stečaju, med drugim uredil na novo vprašanje upravljanja družbe po edinem družbeniku, kot tudi vodenje poslov družbe po poslovodji, ki ga imenuje družbenik, kot da družba ne bi bila v stečaju, torej v nasprotju z že navedenimi določbami ZFPPIPP o pravnih posledicah začetka stečajnega postopka.

12. Glede na vse navedeno se izkaže pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da za vpis predlagane spremembe podatkov pri subjektu vpisa v stečaju, na podlagi notarskega zapisa Pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, v konkretnem primeru niso izpolnjene materialno pravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon (4. točka 34. člena ZSReg). Ker pritožnik ni uspel z očitkom zmotne uporabe materialnega prava, sodišče prve stopnje pa tudi ni storilo nobene po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve določb postopka (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in s 37. členom ZNP), je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg).