Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravilnost vročitve je mogoče izpodbijati le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih, ki vzbujajo dvom v pravilnost vročitve. Če bi bilo mogoče vsako vročitev izpodbiti le z zatrjevanjem, da naslovnik obvestila o vročanju ni prejel, bi bil sistem vročanja s fikcijo izvotljen.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je toženkino pritožbo z dne 13. 9. 2021 zoper sodbo z dne 10. 8. 2021 štelo za umaknjeno. Podlago za takšno odločitev je našlo v dejstvu, da toženka ni pravočasno plačala sodne takse za pritožbo zoper sodbo.
2. Toženka odločitve ne sprejema in zoper sklep vlaga pritožbo. V njej uveljavlja pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.
Meni, da bi ji morala biti drugostopenjska odločba vročena osebno v skladu z določilom 142. člena ZPP. Ker gre pri fikciji vročitve za dokazovanje obstoja negativnega dejstva, je sodišče tisto, ki naj izkaže pravilno vročitev sodnega pisanja. Če naslovnik za pisanje ni vedel, ker vročitev ni bila opravljena pravilno, ali pa iz kakšnega drugega razloga, mu nevestnega ravnanja ni mogoče očitati. Očitno je bilo sodno pisanje vročeno v času poletnih počitnic in dopustov, zato je še toliko bolj verjetno, da o njem ni bila obveščena. Pojasnjuje, da je njen nabiralnik zaklenjen, se varno zapira in stoji na dovozu na zasebno zemljišče. Obvestilo bi ji moralo biti puščeno v njem. S pisanjem ni bila seznanjena. Sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih in se ga ne da preizkusiti, ker so v njem izostali razlogi o tem, kdaj ji je bil plačilni nalog vročen.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V izpodbijanem sklepu je sodišče pregledno povzelo celoten potek postopka od toženkine vložitve pritožbe zoper sodbo dalje. Iz povzetka izhaja, da je bil njen predlog za taksno oprostitev zaradi odsotnosti dopolnitve zavržen. Ta odločitev je bila potrjena na pritožbeni stopnji2. Predmetni sklep je bil toženki skupaj z dopisom, v katerem je bila opozorjena na pričetek teka roka za plačilo sodne takse, vročen s fikcijo vročitve 30. 8. 2022. Zato je neutemeljen njen pritožbeni očitek, da so v izpodbijanem sklepu izostali razlogi o tem dejstvu.
5. Pisanje ji je bilo vročeno z nadomestno vročitvijo, ki jo urejata tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP. Če vročitev po 140. členu ZPP ni mogoča, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo. Če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja; v hišnem predalčniku ali na vratih stanovanja pa se pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok petnajst dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Takšna vročitev se v skladu z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma v izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču. 6. Iz obvestila sodišču o vročitvi pisanja toženki izhaja, da je bil poskus osebne vročitve pisanja, opravljen 2. 8. 2022, neuspešen, zato je bilo tega dne v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje se sodno pisanje nahaja, in rok petnajst dni, v katerem ga je treba dvigniti. Z iztekom petnajstega dne, torej 30. 8. 20223 je na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP nastopila fikcija vročitve, kot je pravilno ugotovilo tudi prvo sodišče. Vročilnica, pripeta k l. št. 94, dokazuje opravljeno vročitev in ima vse elemente javne listine, zato – ob odsotnosti nasprotnega dokaza – dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno.
7. Toženkine navedbe o neprejemu sodnega pisanja so povsem posplošene in v nasprotju s procesnim gradivom (vročilnico). Ta izkazuje fikcijo vročitve, na toženki pa je dokazno breme za izkaz nasprotnega. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena – da npr. obvestilo o vročanju ni bilo puščeno v toženkinem predalčniku – nikakor pa temu ne zadosti posplošena toženkina navedba, da obvestila ni prejela. Pravilnost vročitve je mogoče izpodbijati le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih, ki vzbujajo dvom v pravilnost vročitve. Če bi bilo mogoče vsako vročitev izpodbiti le z zatrjevanjem, da naslovnik obvestila o vročanju ni prejel, bi bil sistem vročanja s fikcijo izvotljen.
8. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere – skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP – pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
1 Na podlagi 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o pritožbah v postopku v sporu majhne vrednosti odloča sodnik posameznik. 2 Sklep VSL I Cp 1085/2022 z dne 14. 7. 2022. 3 Upoštevati je treba, da so v času od 2. 8. 2022 do 15. 8. 2022 trajale sodne počitnice in rok ni tekel.