Jedro

Skladno s pravno teorijo o naravi bančne garancije ni mogoče sklepati le iz naslova izjave ali posameznih izrazov v besedilu garancije, ampak je potrebno upoštevati celotno besedilo izjave. V garanciji uporabljene besede „na prvi poziv“ so tako le eden od znakov, ki kažejo da gre za neodvisno zavezo izdajatelja garancije. Če so v garanciji poleg tega tudi druge besede, ki kažejo na drugačno voljo izdajatelja, se njegova zaveza ne more razlagati kot neakcesorna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v prvem odstavku II. točke izreka in v IV. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom drugo tožeči stranki priznalo položaj stranskega intervenienta (I. točka izreka odločbe) in tožbeni zahtevek drugotožeče stranke zaradi pomanjkanja stvarne legitimacije zavrnilo (III. točka izreka odločbe). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati prvotožeči stranki znesek 118.815,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 13. 3. 2011 dalje do plačila, v presežku glede plačila zakonskih zamudnih obresti od zneska 118.815,70 EUR od dne 4. 3. 2011 do dne 12. 3. 2011, pa je zahtevek zavrnilo (II. točka izreka sodbe). Prav tako je toženi stranki naložilo, da mora v roku 15 dni od prejema sodbe povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 3.779,30 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (IV. točka izreka sodbe).

2. Zoper obsodilni del sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožena stranka. Meni, da je sodišče prve stopnje pri presoji garancijske izjave napačno uporabilo materialno pravo. Tožena stranka je zavarovalnica in ne banka, zato v konkretni zadevi ni mogoče govoriti o klasični bančni garanciji, pač pa o jamstveni garanciji zavarovalnice, ki je bila izdana na podlagi gradbenega zavarovanja, sklenjenega med zavarovalnico in naročnikom garancije. Tožena stranka zato jamči za povračilo škode v okviru sklenjenega zavarovanja. Glede na vsebino izdane garancije je garantova izpolnitev odvisna od več v garanciji zapisanih pogojev, in sicer da zavarovalnica krije materialno škodo, če ta škoda izvira iz napak gradbene pogodbe, če se te napake pokažejo v garancijski dobi in če teh napak ne bo odpravil zavarovanec tožene stranke. Poudarja, da ni izdala garancije brez ugovorov, pač pa le garancijo na prvi poziv pod določenimi pogoji. Sodišče se je v nasprotju z lastnim stališčem, da izdana garancija predstavlja garancijo brez ugovora, v nadaljevanju spustilo v presojo ugovorov iz temeljnega posla in zmotno ugotovilo relevantne dejanske okoliščine. Pri tem ni upoštevalo dejstva, da je tožena stranka tožeči stranki že poravnala znesek 6.427,80 EUR in napačno ugotovilo, da so se vse napake na objektu pojavile v času garancijske dobe. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev odločbe v izpodbijanem delu in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob preizkusu zadeve v okviru razlogov, ki jih navaja pritožba in glede kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ugotavlja naslednje:

5. V obravnavani zadevi je med pravdnima strankama sporna pravna narava garancije, ki jo je izdala tožena stranka. Ker so v garanciji vsebovane besede „na prvi poziv“, jo je sodišče prve stopnje skladno s 1087. členom Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) v zvezi s 1061. členom Obligacijskega zakonika (OZ) štelo za neodvisno bančno garancijo in ugovorov tožene stranke, ki izvirajo iz temeljnega posla, ni upoštevalo ter tožbenemu zahtevku za plačilo zneska iz garancije ugodilo. Po oceni pritožbenega sodišča je takšno stališče prvostopenjskega sodišča materialnopravno zmotno.

6. Tožena stranka (zavarovalnica) kot garant je po nalogu naročnika garancije na podlagi sklenjenega gradbenega zavarovanja in pogodbene odgovornosti izvajalca del v času garancijskega roka od 13. 12. 2007 do 13. 12. 2017 tožeči stranki kot upravičencu izdala jamstveno garancijo za odpravo napak v garancijski dobi z naslednjim relevantnim besedilom: „...Garant se obvezuje, da bo na prvi pisni poziv uporabnika garancije plačal znesek materialne škode, nastale na stvareh, ki so bile predmet gradbenih del, do višine zneska, navedenega v garanciji, ki ga bo zahteval uporabnik garancije in ki bo uporabljen za odpravo napak v garancijski dobi v skladu s pogodbo, če take napake ni odpravil naročnik garancije, kot bi moral po pogodbi...“

7. Kljub temu, da je izdajatelj garancije zavarovalnica(1), se pravna narava obveznosti iz konkretne garancije presoja po določilih ZOR o bančnih garancijah, kjer so določeni opredelilni elementi neodvisne bančne garancije. Prvi odstavek 1083. člena določa, da z bančno garancijo banka prevzema obveznost nasproti prejemniku garancije (upravičencu), da mu bo poravnala obveznost, katere tretja oseba ob zapadlosti ne bi izpolnila, če bodo izpolnjeni v garanciji navedeni pogoji. Prvi odstavek 1087. člena pa določa, da če bančna garancija vsebuje klavzulo „brez ugovora“, „na prvi poziv“ ali besede z enakim pomenom, banka proti upravičencu ne more uveljavljati ugovorov, ki jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavlja proti njemu iz zavarovane obveznosti.

8. Garancija ima neodvisno naravo, če je obveznost garanta odvisna le od izpolnitve pogojev iz bančne garancije, pri čemer so lahko v neodvisni bančni garanciji določeni le pogoji dokumentarne narave. Zaveza garanta je tako lahko odvisna le od predložitve v garanciji točno določenih dokumentov, ne pa od dejanskih okoliščin, ki bi jih bilo potrebno ugotavljati.

9. Skladno s pravno teorijo o naravi bančne garancije ni mogoče sklepati le iz naslova izjave ali posameznih izrazov v besedilu garancije, ampak je potrebno upoštevati celotno besedilo izjave. V garanciji uporabljene besede „na prvi poziv“ so tako le eden od znakov, ki kažejo da gre za neodvisno zavezo izdajatelja garancije. Če so v garanciji poleg tega tudi druge besede, ki kažejo na drugačno voljo izdajatelja, se njegova zaveza ne more razlagati kot neakcesorna.(2)

10. V pravni teoriji so pogoste tudi razprave o tem kakšne so posledice, če so v garanciji „na prvi poziv“ določeni pogoji nedokumentarne narave. Načeloma v takem primeru garancije ne moremo šteti za neodvisno.(3)

11. Glede na obrazloženo in preneseno na konkretni primer, kljub temu da obravnavana jamstvena garancija tožene stranke v svojem besedilu vsebuje besede „na prvi poziv“, je po mnenju pritožbenega sodišča glede na njeno nadaljnje besedilo ni mogoče šteti za neodvisno bančno garancijo. V garanciji je namreč določenih več pogojev pod katerimi mora garant - zavarovalnica plačati zahtevani znesek. Poleg pogoja „prvi pisni poziv“ še, da na predmetu gradbenih del nastane materialna škoda in da napak, ki se pokažejo garancijski dobi, ni odpravil naročnik garancije, kot bi moral po pogodbi. Ti drugi v garanciji določeni pogoji pa niso dokumentarne narave, pač pa so povezani z ugotavljanjem določenih dejanskih okoliščin. Tožena stranka je torej po vsebini izdala garancijo v funkciji poroštva (akcesorno ali odvisno garancijo), ki ji dopušča uveljavljanje ugovorov iz temeljnega posla.

12. Sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega pristopa k zadevi, pravno relevantnih dejstev za presojo zahtevka v nakazani smeri ni ugotavljalo. Pritožbeno sodišče glede na naravo in okoliščine primera ne more samo dopolniti in odpraviti omenjenih pomanjkljivosti, zato je v obsodilnem delu razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP), v katerem naj sodišče prve stopnje izhajajoč iz zgoraj obrazloženega, upoštevaje pravočasne navedbe in dokaze pravdnih strank, izvede dokazni postopek in o zahtevku ponovno odloči. 13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op.št.(1): Garancije izdajajo tudi institucije, ki niso banke, kot na primer zavarovalnice ali druge finančne institucije, ki niso banke. Čeprav se določbe ZOR po naslovu in besedilu nanašajo samo na 'bančne' garancije, dr. J. Sekolec („Plačaj takoj, ugovarjaj kasneje“: neodvisna bančna garancija in stand-by akreditiv, Pravna Praksa, št. 3/97, str. I-XVI) ne vidi trdnih razlogov, da bi v zakonodaji delali razliko med neodvisnimi garancijami bank in garancijami, ki jih izdajajo drugi poslovni subjekti.

Op.št.(2): O tem V. Kranjc, Bančna garancija - odvisna ali neodvisna pravna narava, Podjetje in delo, št. 2/2001, str. 305 in V. Kranjc, Pogoji v neodvisni bančni garanciji, Podjetje in delo, št. 6-7/2012, str. 1181. Op.št.(3): Npr. J. Sekolec, „Plačaj takoj, ugovarjaj kasneje“: neodvisna bančna garancija in stand-by akreditiv, Pravna Praksa, št. 3/97, str. I-XVI in V. Kranjc, Pogoji v neodvisni bančni garanciji, Podjetje in delo, št. 6-7/2012, str. 1181. Enako tudi po Konvenciji Združenih narodov o neodvisnih bančnih garancijah in stand-by akreditivih.