Up-85/01

15. 2. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 15. februarja 2002

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave v postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik navaja, da vlaga ustavno pritožbo v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru, s katerim je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sklep zunajobravnavnega senata o ustavitvi kazenskega postopka, ki je tekel na podlagi pritožnikovega obtožnega predloga. Kazenski postopek zoper obdolženca je bil ustavljen zaradi absolutnega zastaranja kazenskega pregona. V ustavni pritožbi zatrjuje, da so mu bile zaradi zastaranja kazenskega pregona kršene njegove pravice iz 14., 15., 22., 23. in 25. člena Ustave ter iz 1., 13. in 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP). Od Ustavnega sodišča zahteva izvršitev pravice iz 26. člena Ustave do pravične materialne odškodnine v višini 11 milijonov tolarjev, ki naj mu jo izplača država. Navaja, da je kot oškodovanec pravočasno vložil kazensko ovadbo in da je do zastaranja pregona prišlo po krivdi tožilske in sodne veje oblasti.

2.Po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži, če so izčrpana vsa pravna sredstva. Izjemoma sme Ustavno sodišče odločati pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi lahko z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS).

3.Iz pritožnikove vloge izhaja, da uveljavlja kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave v kazenskem postopku, ki je tekel na podlagi njegovega subsidiarnega obtožnega predloga. V postopku, ki naj bi trajal nerazumno dolgo, je že bila izdana pravnomočna sodna odločba (sklep o ustavitvi kazenskega postopka). Zatrjevana kršitev ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je torej ob vložitvi ustavne pritožbe že prenehala. Morebitne odškodninske zahtevke iz naslova domnevne kršitve te pravice lahko pritožnik uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave), šele po izčrpanju pravnih sredstev v tem postopku pa lahko ob pogojih ZUstS vloži tudi ustavno pritožbo.

Pritožnik ni izkazal, da bi navedeno sodno pot pred vložitvijo ustavne pritožbe izkoristil.

4.Ker pritožnik glede zatrjevane kršitve pravice iz 23. člena Ustave ni izčrpal vseh pravnih sredstev, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo (tako tudi v sklepu Ustavnega sodišča št. Up-74/98 z dne 16. 12. 1998, OdlUS VII, 251).

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer