Jedro

V revizijskem postopku je sporna le odločitev o nedenarnem delu tožbenega zahtevka, ki je bil v tožbi ocenjen z zneskom 600.000 SIT. Ob spremembi tožbe zvišana ocena vrednosti tožbe se nanaša le na spremenjeni del tožbe, torej na dodatno uveljavljanje denarne terjatve, izražene v tuji valuti, odločitev o tem delu zahtevka pa je bila v pritožbenem postopku razveljavljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Tožnica je v dne 15.3.1993 vloženi tožbi proti toženki zahtevala, da sodišče ugotovi, da je izročilna pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili 21.1.1991, razdrta in da toženki naloži izstavitev take zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo tožnica v zemljiški knjigi vknjižila kot izključna lastnica na parcelah, ki so v tožbenem zahtevku točno opredeljene, vpisanih v vl. št. 525 k.o... Vrednost spornega predmeta je v tožbi opredelila z zneskom 600.000 SIT. V ponovljenem sojenju je tožnica z vlogo z dne 22.1.2001 tožbo spremenila tako, da je zahtevala tudi plačilo 15.000 DEM v tolarski vrednosti na dan plačila. Nedenarni zahtevek je prilagodila spremenjenim razmeram, ker je z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovila, da je prišlo do odpisa parc. št. 527/1 iz vl. št. 525 k.o... v novo vl. št. 1075 iste k.o., kjer je sedaj na navedeni parceli vpisana zastavna pravica tretje osebe za 140.000 DEM. V vlogi z dne 22.1.2001 je še označila, da je vrednost spornega predmeta zvišana na 1,800.000 SIT.

Sodišče prve stopnje je v drugem sojenju v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku in tudi upoštevalo, da je tožnica zaradi ukinitve nemške marke na zadnji obravnavi zahtevala plačilo 7.653 EUR v tolarski vrednosti na dan izdaje sodbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od istega dne dalje. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi delno ugodilo, izpodbijano sodbo glede prisojenega denarnega zahtevka in stroškovne odločitve razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem delu je toženkino pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Toženka v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi izpodbija njen zavrnilni del, uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga tako spremembo, da se tožbeni zahtevek zavrne oziroma razveljavitev sodb obeh sodišč in vrnitev zadeve prvemu sodišču v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki nanjo ni odgovorila (375. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP; Ur. l. RS, št. 36/2004 - UPB2, ki ga je treba v tej pravdni zadevi uporabiti zato, ker je sodišče prve stopnje sodbo izdalo po uveljavitvi novega zakona).

Revizija ni dovoljena.

V času vložitve tožbe veljavni ZPP/77 je v drugem odstavku 186. člena, enako kot sedaj veljavni ZPP v drugem odstavku 180. člena, določal, da mora tožnik v primerih, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni zahtevek, navesti v tožbi tudi vrednost spornega predmeta. To je tožnica tudi storila. Vrednost svojega nedenarnega zahtevka za ugotovitev razdrtja izročilne pogodbe in za izstavitev zemljiškoknjižne listine je opredelila z zneskom 600.000 SIT. Tej oceni toženka ni ugovarjala. Ob spremembi tožbe v vlogi z dne 22.1.2001 z dodatnim zahtevkom za plačilo denarnega zneska je tožnica sicer zvišala oceno vrednosti spora na 1,800.000 SIT, vendar se to zvišanje lahko nanaša le na spremenjeni del tožbenega zahtevka, torej na denarno terjatev z valutno klavzulo. Prav zaradi tuje valute je tudi prišlo do nove ocene vrednosti spora. Po ustaljeni sodni praksi se v primeru tako uveljavljanih denarnih zahtevkov pri ugotavljanju vrednosti spora običajno upošteva srednji tečaj Banke Slovenije na dan vložitve (spremenjene) tožbe. Dne 23.1.2001, ko je bila vložena sprememba tožbe, je ta znašal 108,6201 SIT za 1 nemško marko, kar pomeni, da je takrat znašala vrednost tega dela spora 1,629.301,15 SIT. Ni sicer jasno, zakaj je tožnica ocenila vrednost spora za približno 130.000 SIT več, vendar to v obravnavani zadevi ni odločilno. Tudi če bi nameravala z zvišano oceno vrednosti spora poseči v prvo oceno vrednosti nedenarne terjatve, tako ravnanje ne bi bilo upoštevno. V navedeni vlogi tožnica nedenarnega dela tožbenega zahtevka ni spremenila, saj opredelitve druge vložne številke za isto parcelo ni mogoče šteti za spremembo tožbe v smislu 184. člena ZPP. Še vedno je šlo za isto z izročilno pogodbo izročeno premoženje.

Doslej pojasnjeno pomeni, da znaša revizijska vrednost spornega predmeta le 600.000 SIT. Vprašanje dovoljenosti revizije se po uveljavitvi novega ZPP presoja po novem zakonu, ker ta ni vprašanja dovoljenosti revizije v prehodnih določbah uredil drugače, kot je bilo to storjeno pri nekaterih novelah prej veljavnega zakona. Po določbi drugega odstavka 367. člena ZPP je revizija dovoljena v tistih premoženjskih sporih, v katerih vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT. Spor zaradi razdrtja izročilne pogodbe je premoženjske narave in ker je njegova vrednost ocenjena le z zneskom 600.000 SIT, revizija ni dovoljena.

Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP toženkino revizijo zavrglo in z njo tudi njene priglašene revizijske stroške.