Jedro

Ker je dedovanje zaščitene kmetije bilo uvedeno pred uveljavitvijo ZDKG, o njem pa ni bilo pravnomočno odločeno do uveljavitve tega zakona, se glede na določbo 26. člena ZDKG status kmetije presoja po določbah ZDKZKG.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo Občine ... z dne 18.9.1992, s katero je odločeno, da kmetija ..., v solasti tožnika F.R. in pok. A.R., vsakega do 1/2 ne izpolnjuje pogojev za zaščiteno kmetijo, zato se ji odvzame status zaščitene kmetije. V obrazložitvi odločbe tožena stranka ugotavlja, da v obravnavano kmetijo spadajo solastne nepremičnine vpisane v vl. št..., katastrski dohodek teh kmetijskih in gozdnih zemljišč pa je po podatkih geodetske uprave v letu 1992 znašal 33.239,33 SIT. Po določbi 1. odstavka 3. člena Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), Uradni list SRS, št. 26/73 in 1/86 pa je kmetija tista kmetijska in gozdnogospodarska enota, ki zagotavlja ali bi lahko zagotavljala lastniku s kmetijsko dejavnostjo primerno ekonomsko varnost. Šteje se, da je lastniku zagotovljena primerna ekonomska varnost, če na kmetijskih zemljiščih in v gozdu dosega predpisani minimalni katastrski dohodek, ki je v letu 1992 znašal 57.462,21 SIT. Ker na obravnavani kmetiji ni bil dosežen predpisani minimalni katastrski dohodek, je organ prve stopnje pravilno presodil, da kmetija ne izpolnjuje pogojev za zaščiteno kmetijo (1. odstavek 3. člena cit. zakona).

Tožnik v tožbi navaja, da je prvotna izmera kmetije res znašala 5 ha. Toda na podlagi sklepa o dedovanju D 578/92 z dne 14.12.1994 (katerega prilaga) je tožnik pridobil dodatnih 18 ha obdelovalnih površin in ima tako sedaj 23 ha obdelovalnih površin. Katastrski dohodek tako močno presega v zakonu določeni minimum. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno ali kmetija ... vl. št... še izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo. O zadevi je bilo odločeno na podlagi 1. odstavka 3. člena Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij (v nadaljevanju: ZDKZ, Uradni list SRS, št. 26/73 in 1/86), ko zapuščinski postopek po solastnici pok. A.R. še ni bil končan. Navedeni zakon je bil med upravnim postopkom razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I/57/92-33 z dne 3.11.1994 (Uradni list RS, št. 76/94 z dne 9.12.1994), s tem da je razveljavitev določbe 1. odstavka 3. člena (na kateri temelji izpodbijana odločba) začela učinkovati po preteku enega leta po objavi, to je 9.12.1995 - torej po odločitvi tožene stranke. Med upravnim sporom pa je bil uveljavljen tudi nov zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: ZDKG, Uradni list RS, št. 70/95), ki v prehodni določbi 26. člena določa, da v primerih, ko je dedovanje zaščitene kmetije uvedeno do uveljavitve tega zakona, sodišče prekine postopek, dokler o njenem statusu v skladu s prejšnjimi predpisi ni pravnomočno odločeno z odločbo pristojne upravne enotes. Navedeno pravno stanje je sodišče moralo upoštevati pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe.

Tožnik ne izpodbija odločilne dejanske ugotovitve, da je katastrski dohodek kmetijskih zemljišč in gozda obravnavane solastne kmetije v letu 1992 znašal 33.239,33 SIT. Oba organa pravilno ugotavljata, da ZDKZKG v 1. odstavku 3. člena opredeljuje spodnjo mejo zaščitene kmetije z minimalnim katastrskim dohodkom, ki se dosega na kmetijskih zemljiščih in v gozdu. Po neizpodbijanih ugotovitvah obeh organov je le-ta v letu 1992 znašal 57.462,21 SIT (odlok o valorizaciji katastrskega dohodka in določitvi količnika za valorizacijo katastrskega dohodka v letu 1992, Uradni list RS, št. 33/91-I). Oba organa tako pravilno ugotavljata, da obravnavana kmetija ne izpolnjuje več pogojev za zaščito, ker na njej ni bil dosežen minimalni predpisani katastrski dohodek, za katerga se šteje, da lastniku zagotavlja primerno ekonomsko varnost. Sodišče v upravnem sporu praviloma odloča na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku (1. odstavek 39. člena Zakona o upravnih sporih - ZUS), zato se tožnik v tožbi že iz tega razloga ne more uspešno sklicevati na povečan obseg kmetije na podlagi sklepa o dedovanju z dne 14.12.1994. Ne glede na to pa se je v obravnavani zadevi presojalo, ali izpolnjuje pogoje za zaščito solastna kmetija pokojne A.R. in tožnika, vl.št... in ne tožnikova kmetija, katere obseg naj bi se spremenil na podlagi kasnejšega sklepa o dedovanju po pokojnem A.R. Iz navedenih razlogov je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS, ki ga je smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).