Jedro

Presoja višine odškodnine za duševne bolečine ob zmanjšanju življenjskih aktivnosti.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se izpodbijana sodba glede tožnice M. P. tako spremeni, da se ji ob delni ugoditvi pritožbi poleg pravnomočno prisojene odškodnine prizna iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti še 150.000,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.3.1994 do plačila.

V ostalem se revizija zavrne kot neutemeljena.

Toženi stranki sta dolžni nerazdelno povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške, nastale pri sodišču prve in pri sodišču druge stopnje v skupnem znesku 339.325,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.12.1995 dalje do plačila ter revizijske stroške v znesku 14.305,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.2.1998 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženima strankama naložilo, da morata nerazdelno plačati tožnici M. P. znesek 822.048,20 SIT, tožnici T. P. znesek 190.000,00 SIT, tožnici P. M. pa znesek 60.000,00 SIT s pripadki. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke tako, da je tožnici M. P. poleg pravnomočno prisojenih zneskov priznalo še 100.000,00 SIT iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti ter 30.000,00 SIT zaradi prestanega strahu tožnici T. P. zaradi telesnih bolečin še 50.000,00 SIT (popravni sklep pritožbenega sodišča z dne 27.3.1996), tožnici P. M. pa zaradi prestanega strahu še 40.000,00 SIT s pripadki. Toženima strankama je tudi naložilo, da morata nerazdelno povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške, nastale pred sodiščem prve in druge stopnje v skupnem znesku 311.969,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.12.1995 dalje do plačila. V ostalem je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga tožnica M. P. revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo tako, da ji bo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti priznanih še nadaljnjih 450.000,00 SIT, torej vseh zahtevanih 800.000,00 SIT. Premalo je bilo upoštevano, da tožnica živi sama, vendar pa je njene prejšnje popolne samostojnosti in gibljivosti konec. Je že stara, zaradi poškodbe noge je tudi ob svoje edino zadovoljstvo, ki je bilo v obiskovanju sorodnikov, znancev in prijateljev ter v potovanjih in hoji v hribe. Zaradi starosti ji je tudi odpadla možnost fizične in psihične kompenzacije in rehabilitacije. Stanje se ji slabša. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku).

Revizija je deloma utemeljena.

Uporaba določbe 200. člena ZOR (zakona o obligacijskih razmerjih) o pravični denarni odškodnini za nepremoženjsko škodo zahteva konkretizacijo oškodovančevih prikrajšanj, ki imajo za posledico telesne in duševne bolečine, istočasno pa mora priti do izraza primerjava z drugimi podobnimi primeri škod zaradi zagotovitve enakega obravnavanja škod različnega obsega in odškodnin zanje.

Uporabiti je torej treba enaka merila pri dosoji višine odškodnin. Pri tem pa je sodišče dolžno opraviti primerjavo tudi med odškodninami za posamezne oblike škode v skladu z objektivnimi merili, ki glede na različne razmere v času sojenja odpravljajo učinke padca vrednosti denarja. V obravnavanem primeru na nižjih stopnjah sprejete dejanske ugotovitve sicer ne uvrščajo tožnici M. P. prizadejane škode iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti med velike škode, ki bi terjale odškodnino v višini vtoževanega zneska 800.000,00 SIT. Zlom desne koželjnice je tožnici zapustil deformiranost zapestja ter omejeno gibljivost, zlom na desni golenici pa zadebeljitev desnega kolena z zarastlino. Oboje tožnico prizadeva v vsakdanjem življenju, vendar ne do take mere, da bi bilo mogoče trditi, da posledice poškodb posegajo v tožničin vsakdanji življenjski ritem v zelo velikem obsegu. Ugotovljene so namreč le duševne bolečine, ki jih tožnica trpi, ker ima težave pri vsakdanjih opravilih, pri katerih prihajajo do izraza spretnosti desne roke in pri zahtevnejši hoji po neravnem terenu. Vendar pa sta sodišči nižje stopnje duševne bolečine, ki jih tožnica zaradi tega prestaja, prenizko vrednotili. Revizija ima prav, ko izhaja iz stališča, da se bo zaradi starosti tožnica težje prilagodila nastali situaciji zaradi poškodb in da je vprašljivo, ali bo mogla prikrajšavo kakor koli kompenzirati. Ugotovljene težave v gospodinjstvu in vsakdanjih opravilih se namreč nanašajo na prav vsa opravila, ki tožnico dnevno zadevajo. Slabša gibljivost desnega zapestja pride do izraza pri vseh opravkih, pri katerih je potrebna ročna spretnost. Hoja po neravnem terenu pa je vsekakor sestavni del vsakdanjega življenja. Zato revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči nižjih stopenj iz tega naslova tožnici prisodili prenizko odškodnino. Primerna satisfakcija bo dosežena le z odškodnino v znesku 500.000,00 SIT. Zato je bilo treba v tem delu reviziji deloma ugoditi in priznano odškodnino iz tega naslova zvišati za 150.000,00 SIT (prvi odstavek 395. člena ZPP). Tako dosojena odškodnina iz tega naslova pa je tudi v skladu z odškodninami, ki jih sodišča dosojajo v podobnih primerih.

Zaradi spremembe izpodbijane sodbe je bilo treba znova odločiti tudi o pravdnih stroških (166. člen ZPP). Pri tem je revizijsko sodišče izhajalo iz odločitve izpodbijane sodbe, v kateri je o stroških bilo odločeno v skladu z načelom uspeha v pravdi (drugi odstavek 154. člena ZPP) z odmero stroškov, ki so nastali tožeči stranki na prvi stopnji v znesku 362.497,00 SIT in zneskom 38.402,00 SIT, kolikor je založila za delo izvedenca. Uspeh v pravdi, ki ga je izpodbijana sodba opredelila s 57%, je nato narekoval odločitev, po kateri je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki pritožbene stroške v znesku 311.969,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.2.1995 dalje. Glede na revizijski uspeh pa je tožeča stranka končno uspela s približno 67% svojega zahtevka. Upoštevaje določila odvetniške in taksne tarife je tako dolžna tožena stranka tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške, nastale pred sodiščem prve in pred sodiščem druge stopnje v skupnem znesku 339.325,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.12.1995 dalje. Ker je tožeča stranka s svojo revizijo uspela do 1/3 pa ji je tožena stranka dolžna povrniti od revizijskih stroškov v znesku 42.916,00 SIT le 14.305,00 SIT.