Up-37/00

11. 9. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 11. septembra 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 283/99 z dne 21. 12. 1999 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Izpodbijani sklep je bil sprejet v postopku, v katerem je bila kot nedovoljena zavržena revizija pritožnika. Pritožnik je namreč vložil revizijo zoper pravnomočno sodbo, s katero je bil zavrnjen njegov zahtevek za plačilo razlike v plači in razlike v odpravnini. Uveljavljana denarna terjatev ni dosegala mejne vrednosti za dopustnost revizije. Pritožnik navaja, da je bil glede na današnje vrednosti prispevkov oškodovan za več, kot pa bi znašala mejna vrednost revizije. Ne zna pa tega izračunati.

2.Z nestrinjanjem z izpodbijanim sklepom pritožnik v bistvu zatrjuje, da sodišča pri odločanju o njegovi zadevi niso prav uporabila materialnega prava. Presoja o tem sama po sebi tudi ni stvar ustavne pritožbe. Ustavna pritožba namreč ni pravno sredstvo v sistemu rednih in izrednih pravnih sredstev, ampak je poseben institut za presojo posamičnih aktov zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato Ustavno sodišče ne more preverjati meritorne odločitve oziroma dokazne ocene organa, ki je izdal posamični akt; ugotavlja le, ali ni morda v postopku odločanja o pravicah in obveznostih posameznika prišlo do ustavno nedopustnega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Dejansko stanje, ki ga Ustavno sodišče lahko ugotavlja, ni dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev delodajalca in sodišča o prenehanju delovnega razmerja pritožnika, ampak samo dejansko stanje zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustavno sodišče na podlagi ustavne pritožbe torej ne more presojati pravilnosti dokazne ocene sodišč in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, pač pa lahko v zvezi z izvedbo dokaznega postopka presoja, ali je bila v tem postopku spoštovana ustavna zahteva po enakopravnem položaju obeh strank in ali je bila zagotovljena pravica stranke, da se v postopku izjavi glede dejanskih ter pravnih vprašanj, predlaga dokaze, se opredeli do dokaznih predlogov nasprotne stranke ter do rezultatov dokazovanja.

Okoliščin, ki bi izkazovale kršitev teh ustavnih zahtev, pa pritožnik ni izkazal oziroma jih niti ne navaja. Zgolj nestrinjanje z odločitvijo sodišča, s katero je bila zavržena revizija kot nedovoljena, pa ne pomeni, da je bila pritožniku kršena kakšna človekova pravica.

3.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senataMilojka Modrijan