Jedro

S sklepom z dne 22.10.2004 je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu upnika za vrnitev v prejšnje stanje in ga kot nedovoljenega zavrglo. Ta odločba je postala pravnomočna. Okoliščine, ki jih v pritožbi navaja upnik ne morejo biti opravičljiv razlog za to, da sodišče ne bi ravnalo v skladu z II. odst. 38. čl. ZIZ. Ker je bil sklep upniku pravilno vročen in ker predujma v tem roku ni plačal, je sodišče pravilno ustavilo izvršbo. Tudi če je upnikovo zamudo povzročila njegova žena to nima vpliva na odločitev sodišča, saj je pogoj za ustavitev izvršbe le dejstvo, da je bil upniku sklep pravilno in pravočasno vročen, kar pa mu je bil. Pritožbeno sodišče je tako v skladu z določbo 365. čl. v zv. s čl. 355. ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam trpi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo izvršbo na podlagi II. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ker upnik v določenem osem dnevnem roku ni založil predujma za opravo izvršilnih dejanj.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da predujma za izvedenca ni pravočasno plačal iz razlogov, ker pošto prejema njegova žena T. Š., ki je od upnikovega zastopnika tudi pravočasno sprejela sklep naslovnega sodišča, s katerim je bil upnik pozvan na plačilo predujma sodnega cenilca v znesku 70.000,00 SIT. Zaradi povečanega obsega dela Š. T. položnice ni takoj izročila možu, upniku, pač pa je šele 30.06.2004 ugotovila napako in ga o njej obvestila. Tako je upnik 01.07.2004 nakazal predujem na sodni polog in kot dokaz priložil plačilni nalog. Ker je šlo za očitno napako upnikove žene, za katero pa ni mogoče naprtiti odgovornosti upniku, predlaga, ali da se mu dopusti vrnitev v prejšnje stanje tako, da sodišče prve stopnje razveljavi izpodbijani sklep o ustavitvi izvršbe, saj je upnik že opravil zamujeno dejanje ali pa, da se ta vloga obravnava kot pritožba zoper sklep.

Pritožba ni utemeljena.

S sklepom z dne 21.04.2004 je sodišče pozvalo upnika, da v roku osmih dni plača predujem za sodnega cenilca v znesku 70.000,00 SIT na račun tega sodišča. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je dovoljena izvršba na nepremičnine, zato bo potrebno njeno vrednost ugotoviti na podlagi cenitve sodnega cenilca. Ta sklep je postal pravnomočen 01.06.2004. Od tega datuma dalje je začel teči rok za plačilo predujma. Vse do izdaje izpodbijanega sklepa, to je do 23.06.2004 upnik predujma ni plačal, zato je sodišče ravnalo pravilno in v skladu z določbo 38. čl. ZIZ, ko je izvršbo ustavilo.

Po določbi 38. čl. ZIZ mora izvršilne stroške v naprej plačati upnik. Upnik mora plačati predujem za stroške izvršilnih dejanj na način, v višini in v roku, ki ga določi sodišče. Če upnik v določenem roku ne plača predujma, sodišče ustavi izvršbo.

S sklepom z dne 22.10.2004 je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu upnika za vrnitev v prejšnje stanje in ga kot nedovoljenega zavrglo. Ta odločba je postala pravnomočna. Okoliščine, ki jih v pritožbi navaja upnik ne morejo biti opravičljiv razlog za to, da sodišče ne bi ravnalo v skladu z II. odst. 38. čl. ZIZ. Ker je bil sklep upniku pravilno vročen in ker predujma v tem roku ni plačal, je sodišče pravilno ustavilo izvršbo. Tudi če je upnikovo zamudo povzročila njegova žena to nima vpliva na odločitev sodišča, saj je pogoj za ustavitev izvršbe le dejstvo, da je bil upniku sklep pravilno in pravočasno vročen, kar pa mu je bil. Pritožbeno sodišče je tako v skladu z določbo 365. čl. v zv. s čl. 355. ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik s pritožbo ni uspel zato sam trpi stroške pritožbenega postopka.