Jedro

Pogoj za izredno omilitev kazni je, da kazen še ni prestana oziroma izvršena.

Izrek

I. Zahteva za izredno omilitev kazni se zavrne.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo III K 22320/2010 z dne 16. 9. 2010 obsojenega S. Z. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja spolnega nasilja po prvem odstavku 171. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu izreklo kazen eno leto in deset mesecev zapora. Sodišče je obsojencu v izrečeno kazen vštelo čas, ki ga je prestal v hišnem priporu, ter mu naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo III Kp 22320/2010 z dne 15. 2. 2011 pritožbi obsojenčevega zagovornika delno ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da je obsojencu kazen znižalo na eno leto zapora, v preostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo vlagajo zahtevo za izredno omilitev kazni obsojenčevi zagovorniki. V zahtevi navajajo, da je bila obsojencu dne 4. 5. 2011 opravljena operacija z namenom rekonstrukcije sprednje križne vezi desnega kolena. Operacija je bila le delno uspešna, obsojencu pa se je zdravstveno stanje bistveno poslabšalo in je pričakovati dolgotrajno zdravljenje, rehabilitacijo ter stalno okvaro zdravja.

3. Po izvedenem predhodnem postopku (četrti odstavek 419. člena Zakona o kazenskem postopku, v nadaljevanju ZKP) je Vrhovno sodišče zahtevo v odločanje prejelo 19. 12. 2011. 4. Vrhovna državna tožilka je dne 10. 1. 2012 podala pisni predlog, v katerem je zahtevo za izredno omilitev kazni ocenila kot neutemeljeno ter predlagala njeno zavrnitev.

5. Gradivo, zbrano v predhodnem postopku in predlog vrhovne državne tožilke sta bila vročena obsojencu in njegovim zagovornikom, ki se o njem niso izjavili.

B.

6. Po določilu 417. člena ZKP je izredna omilitev pravnomočno izrečene kazni dovoljena, če se po pravnomočnosti sodbe pokažejo okoliščine, ki jih ni bilo, ko se je sodba izrekala, ali so bile, pa sodišče zanje ni vedelo, ki pa bi očitno pripeljale do milejše obsodbe. Ker je temeljni namen omilitve kazni milejše kaznovanje obsojenca, spreminjanje kazni po tem, ko je ta že izvršena, izgubi svoj smisel. Omilitev kazni po njeni izvršitvi sicer lahko ima določene učinke na obsojenčev pravni položaj, vendar ti učinki niso cilj tega izrednega pravnega sredstva, temveč posledica omiljene kazni v primeru, ko je zahteva za izredno omilitev kazni utemeljena. Zato je pogoj za izredno omilitev kazni, da kazen še ni izvršena.

7. Iz podatkov spisa izhaja, da se je obsojencu prestajanje zaporne kazni izteklo 19. 2. 2012, iz zavoda za prestajanje kazni zapora pa je bil odpuščen že 31. 1. 2012. Ker je torej bila v času odločanja Vrhovnega sodišča kazen v celoti izvršena, popolnoma izvršene kazni pa ni mogoče omiliti, je Vrhovno sodišče zahtevo za izredno omilitev kazni zavrnilo (šesti odstavek 419. člena ZKP).

8. Obsojenec je po podatkih spisa brez zaposlitve in premoženja ter je oče dveh mladoletnih otrok. Ker bi plačilo stroškov postopka, ki so nastali s tem izrednim pravnim sredstvom (sodna taksa v višini 480 EUR), lahko ogrozilo vzdrževanje obsojenca ter njegovih mladoletnih otrok, je Vrhovno sodišče na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP v zvezi z 98.a členom ZKP obsojenca oprostilo plačila sodne takse.