Jedro

Ker zavarovalnica pri obveznem zavarovanju vozil v prometu krije le tisto škodo, ki nastane pri prevozu v cestnem prometu, je odločilno vprašanje, ali je v času nastanka škodnega dogodka traktor deloval v funkciji vozila (prevoznega sredstva v prometu) ali v funkciji delovnega stroja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: »Z. T. d.d., je dolžna P. M., izplačati odškodnino v višini 81.192,00 EUR skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18. 4. 2008 dalje do plačila in mesečno rento v višini 500 EUR, do vsakega 10. v mesecu, pri čemer prav zapade 10. 7. 2010“.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti nastale predpravdne in pravdne stroške, prav tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi naslednji dan po izteku 15-dnevnega paricijskega roka, vse v roku 15 dni pod izvršbo.«

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 1.553,00 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne dalje do plačila.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano vmesno sodbo odločilo, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen.

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP; UL RS 26/99 s kasnejšimi spremembami) in pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni ter tožbeni zahtevek v celoti zavrne in tožniku naloži povrnitev vseh pravdnih stroškov, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Opredeljuje pritožbene stroške. Pritožnica se ne strinja z ugotovitvijo sodišča, da je tožnika spodneslo in da je omahnil na pogonsko gonilo pri premikanju traktorja, ko ga je ta zadel z vitlom. Prvemu sodišču očita, da je nekritično sledilo trditveni podlagi tožeče stranke in da se ni opredelilo do ugovora tožene stranke, da tožeča stranka spreminja in prilagaja trditve glede na potek pravde. Tožnik je na urgenci povedal, da mu je roko navilo preko vitle, ni pa povedal ničesar o tem, da bi ga zadel traktor. Tožena stranka tako meni, da je tožniku zdrsnilo na spolzkih tleh in da je do poškodbe prišlo neodvisno od premika traktorja, zato ni podana vzročna zveza med delovanjem traktorja in nastalo škodo. Ker ni prišlo do zadetja s traktorjem, je zmotna ugotovitev sodišča, da je podano zavarovalno kritje. Četudi pa bi prišlo do zadetja s traktorjem, tožena stranka meni, da traktor v trenutku nezgode ni deloval v funkciji vozila, ampak izključno v funkciji delovnega stroja, saj je do škodnega dogodka prišlo pri sečnji oziroma spravilu lesa, pri tem pa je bil traktor ves čas postavljen pravokotno na gozdno cesto in vlekel drevesa po hribu navzgor. Da je bil v funkciji delovnega stroja, izhaja tudi iz dejstva, da je tožnik ves čas držal vrv za aktiviranje vitla, in iz dejstva, da je bil vitel v pogonu oziroma je bil prižgan. Do škodnega dogodka ni prišlo ne pri prevozu v cestnem prometu ne pri prevozu po gozdni poti, saj je tožnik stal pod gozdno cesto, traktor pa je stal povsem na robu ravnega terena.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril, predlagal njeno zavrnitev ter opredelil svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče sicer sprejema dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, vendar je na podlagi dejanskega stanja, kot je ugotovljeno, odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno napačna.

6. Prvo sodišče je ugotovilo, da je tožnika pri premikanju traktorja le-ta zadel z vitlom, tako da ga je spodneslo in je omahnil na pogonsko gonilo (kardan), kar pritožbeno sodišče sprejema. Do zadetja tožnika je po ugotovitvah prvega sodišča prišlo v trenutku, ko je bil traktor v obratovanju, ker ga je (voznik) J. K. želel prestaviti na izhodiščno mesto, kajti tik pred tem se je traktor zaradi sile drevesa začel premikati, ta manever pa se je zgodil na gozdni cesti. Prvo sodišče je svoj zaključek dovolj prepričljivo obrazložilo in je zadovoljivo pojasnilo, zakaj ni podvomilo v izpovedbe tožnika in obeh ob dogodku prisotnih prič, ki so bile med seboj skladne. Neutemeljena je pritožbena navedba, da se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo do razhajanj tožnika pri zatrjevanju načina nastanka škodnega dogodka, saj se je do tega izrecno opredelilo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je torej vzročna zveza med delovanjem traktorja in tožnikovo škodo podana.

7. Vendar po presoji pritožbenega sodišča zavarovanje avtomobilske odgovornosti, na podlagi katerega tožnik toženko terja, te škode ne krije. Obvezno zavarovanja avtomobilske odgovornosti krije škodo, ki je z uporabo vozila povzročena tretjim osebam (15. čl. Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu; ZOZP). Kaj pomeni „uporaba vozila“, je v sodni praksi že razjasnjeno. Zavarovalnica pri obveznem zavarovanju vozil v prometu krije le tisto škodo, ki nastane pri prevozu v cestnem prometu, kajti ratio obveznega zavarovanja je socializacija rizika oziroma skrb za oškodovance in potnike v javnem prometu. Odločilno je bilo torej vprašanje, ali je v času nastanka škodnega dogodka traktor deloval v funkciji vozila (prevoznega sredstva v prometu) ali v funkciji delovnega stroja.

8. Prvo sodišče je sicer ocenilo, da je v konkretnem primeru traktor hkrati deloval tako v funkciji delovnega stroja kot v funkciji prevoznega sredstva, ker je do zadetja tožnika prišlo v trenutku, ko je bil traktor v obratovanju, ker ga je (voznik) J. K. želel prestaviti na izhodiščno mesto. Pritožba utemeljeno opozarja na nepravilnost takega zaključka.

9. Na podlagi citiranih dejanskih ugotovitev (glej zgoraj pod 6) ni mogoče reči, da je bil traktor zaradi opisanega manevra v funkciji prevoznega sredstva, pač pa je bil še vedno samo v funkciji delovnega stroja. Dejstvo, da je bil motor traktorja prižgan in da se je traktor gibal, ne vpliva na drugačno oceno. Traktor se je premikal zaradi dogajanja v procesu sečnje oziroma spravila lesa. Manever, med katerim je prišlo do zadetja, je bil namreč storjen, ker se je tik pred tem traktor zaradi sile drevesa začel premikati. Brez dvoma je torej šlo za delovni proces spravila lesa oziroma za vleko drevesa, ne pa za promet, za transportno operacijo iz ene lokacije na drugo.

10. V obravnavanem primeru tako ni šlo za („tipično“) prometno situacijo, zato ni zavarovalnega kritja. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (Priloga B2) konkretizirajo določbe ZOZP, iz zavarovalne police (Priloga A1) pa tudi ne izhaja, da bi se stranki dogovorili o razširitvi kritja tudi na primere, ko traktor opravlja funkcijo delovnega stroja.

11. Glede na vse navedeno je bilo treba toženkini pritožbi ugoditi in ob pravilni uporabi materialnega prava sodbo sodišča prve stopnje spremeniti ter tožbeni zahtevek zavrniti (5. tč. 358. čl. ZPP).

12. Izrek o stroških temelji na določbi 2. odst. 165. čl. ZPP. Ker tožeča stranka v pravdi ni uspela, mora toženi stranki povrniti potrebne stroške vsega postopka (1. odst. 154. čl. ZPP). Ti znašajo skupaj 1.553,00 EUR, in sicer materialni stroški v postopku na prvi stopnji v višini 20,00 EUR, sodna taksa po tar. št. 1121 ZST-1 v višini 1.518,00 EUR in materialni stroški v pritožbenem postopku v višini 15,00 EUR. Sodišče toženi stranki ni priznalo priglašenih 105,84 EUR več za takso za pritožbo, saj je taksa znašala 1.518,00 EUR.