Jedro

Tožnik ne more šele ob vložitvi tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi PZ iz krivdnih razlogov predlagati izdaje začasne odredbe, da se učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi zadrži do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe (3. odstavek 85. člena ZDR). Predpostavka za izdajo začasne odredbe po 3. odst. 85. člena ZDR je, da sindikat nasprotuje odpovedi in da delavec že pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja odpovedi PZ po 1. odstavku 85. člena ZDR, česar pa tožnik ni storil, zato je bil predlog za izdajo začasne odredbe zakonito zavrnjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se do pravnomočne odločbe sodišča zadržalo učinkovanje posledic nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 23.6.2005. Zoper takšen sklep se z laično pritožbo pritožuje tožnik. Navaja, da je pri toženi stranki že zahteval zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi nezakonite odpovedi, podane 23.6.2005. S pritožbo tožnik od pristojnega sodišča zahteva podaljšanje zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi do začetka veljavnosti pravnomočne sodne odločbe. Navedeno pomeni, da tožnik smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da izda predlagano začasno odredbo.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z drugim odstavkom 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004) v zv. s 366. čl. ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz

1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe. Začasna odredba, kakršno je predlagal tožnik, je namreč možna le, če so izpolnjene predpostavke iz 85. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS št. 42/2002). Iz predloga za izdajo začasne odredbe je kljub očitni pisni pomoti, ki jo tožnik pojasnjuje v pritožbi, očitno, da tožnik zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi njene odpovedi. Vendar pa delavec takšnega predloga ne more podati skupaj s tožbo, s katero izpodbija odpoved pogodbe o zaposlitvi, če ni pred tem v skladu s prvim odstavkom 85. člena ZDR dosegel zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi. V skladu s citirano določbo prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje do poteka roka za arbitražno oz. sodno varstvo, če sindikat, katerega član je delavec, nasprotuje redni odpovedi iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in delavec pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi.

Šele, če je delavec ravnal v skladu s to določbo, pride v poštev uporaba tretjega odstavka 85. čl. ZDR, ki določa, da se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe, če delavec v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga sodišču izdajo začasne odredbe.

Navedeno pomeni, da je predpostavka za izdajo začasne odredbe, kakršno predlaga tožnik, to, da je učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zadržano že pri delodajalcu, kakor pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje. Do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki pa bi v skladu s prvim odstavkom 85. čl. ZDR lahko prišlo le, če bi sindikat nasprotoval odpovedi pogodbe o zaposlitvi in če bi tožnik pri toženi stranki še pred vložitvijo tožbe zahteval zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Iz spisa je razvidno, da ni bil izpolnjen noben od obeh kumulativno predpisanih pogojev iz prvega odstavka 85. čl. ZDR, saj je tožnik zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zahteval šele po prejemu izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, še vedno pa ni predložil nobenih dokazil o tem, da bi sindikat nasprotoval redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe moralo zavrniti, saj niso bile izpolnjene predpostavke iz prvega odstavka 85. čl. ZDR, da bi sploh lahko prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi njene odpovedi. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 353. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, iz katerih se sklep lahko izpodbija in tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.