Jedro

Kdo je zavezanec za vrnitev nepremičnine izhaja iz uradnih evidenc. V kolikor tretji zatrjuje, da je lastnik sporne nepremičnine mora organ pred prekinitvijo postopka pretehtati ali bo sodba na podlagi vložene tožbe vezala oziroma vplivala na razmerje, ki ga tretji skuša prikazovati za spornega.

Izrek

1. Tožbi se ugodi, odločba in sklep Ministrstva za okolje in prostor št. ... z dne 27. 12. 2001 se odpravi, ter zadeva vrne toženi stranki v nov postopek. 2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo na pritožbi tožeče stranke in družbe AAA d.d. iz A odpravila odločbo Upravne enote B, Izpostava C št. ..., ... z dne 13. 12. 2000 in zadevo vrnila v ponovni postopek, s sklepom pa odločila, da se postopek v tej denacionalizacijski zadevi prekine do odločitve pristojnega sodišča v zadevi opr. št. VIII Pg 464/95. Prvostopni organ je s svojo odločbo vrnil podržavljeni poslovni prostor v izmeri 66 m2 v stavbi na T. 21 v Ljubljani, stoječi na parc. št. 109/1, vl. št. 100 k.o. D, s pripadajočim delom skupnih prostorov, delov in naprav, z vzpostavitvijo lastninske pravice v korist AA do 12/27 ter BB do 11/27 (1. točka), zavrnil zahtevo BB za vrnitev poslovnega prostora v posest (2. točka), pokojni upravičenki določil skrbnika za poseben primer BB (3. točka) in odločil, da je zavezanka za vrnitev predmetne nepremičnine Mestna občina E, Mestna uprava (4. točka), da se vpis v zemljiški knjigi opravi po pravnomočnosti izpodbijane odločbe (5. točka) ter da stroški postopka niso bili zaznamovani. V obrazložitvi je tožena stranka navedla, da sta pritožbi AA in AAA d.d. utemeljeni. V obravnavani zadevi je ostalo odprto vprašanje, kdo je zavezanec za vrnitev predmetnih poslovnih prostorov. Iz pritožbe AAA d.d. izhaja, da teče pred pristojnim sodiščem spor o obsegu predmeta prodaje v kupoprodajni pogodbi z dne 7. 7. 1989. Spor teče pod opr. št. VIII Pg 464/95 in še ni končan, saj Vrhovno sodišče še ni odločilo o reviziji zavezanca z dne 12. 2. 2001. Tožena stranka je s sklepom, glede na določbo 144. člena ZUP/86, prekinila postopek, ker je v obravnavani zadevi rešitev vprašanja o obsegu kupoprodajne pogodbe z dne 7. 7. 1989 predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev o obliki denacionalizacije predmetnih poslovnih prostorov. Prvostopni organ bo moral z nadaljevanjem postopka počakati, dokler ne bo navedeno vprašanje rešeno pred pristojnim sodiščem.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da tožena stranka napačno ugotavlja, da je v zadevi ostalo odprto vprašanje, kdo je zavezanec za vrnitev nepremičnine v denacionalizacijskem postopku. Dvom v sedaj ugotovljenega zavezanca obstaja za toženo stranko zaradi možnosti, da je zavezanec AAA d.d. A, glede na spor, ki teče pri sodišču glede obsega kupoprodajne pogodbe z dne 7. 7. 1989, sklenjene med BBB in podjetjem AAA d.d. Razlog za odpravo odločbe je v nasprotju z Zakonom o temeljih lastninskopravnih razmerjih, saj se lastninska pravica izkazuje na podlagi zemljiškoknjižnih podatkov, ter listin na podlagi katerih je bil zemljiškoknjižni vpis izveden. Pri vl. št. 100 k.o. D je vknjižena pravica uporabe na občino Center, brez kakršnihkoli omejitev. Kar pa se tiče kupoprodajne pogodbe, je povsem irelevantno, kaj je razvidno iz te pogodbe, kdo je komu kaj prodal, saj nihče ne more razpolagati s tujo lastnino. BBB ni mogel prodati poslovnega prostora pritožniku, ker ta prostor ni bil njegov. Lastništvo prostora na T. 21 je nesporno dokazano. Upravičena pa je njegova pritožba, ker je bil njegov zahtevek za vrnitev poslovnega prostora v posest zavrnjen. Lokal na T. 21 je bil ves čas samostojna poslovna enota s posebnim vhodom, BBB pa je predmetni prostor spojil s prostorom na T. 23, čeprav ni imel nikoli nikakršnega upravičenja za koriščenje dejansko pripojenih prostorov v hiši T. 21. Predmetni poslovni prostor na T. 21 ni mogel nikoli preiti v območje lastništva BBB na podlagi veljavne zakonodaje. AAA ne izkazuje nikakršnega dejanskega interesa na izidu pravde, saj predmetnega lokala ne uporablja in ga tudi ni nikoli uporabljal. Predlaga odpravo odločbe tožene stranke, povrnitev stroškov postopka in oprostitev plačila taks.

Stranki z interesom v tem postopku Mestna občina E in družba AAA d.d. na tožbo nista odgovorili.

Zastopnik javnega interesa je udeležbo v postopku priglasil. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene trditve in se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe, pri kateri vztraja ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 2. točke 1. odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS) se sme upravni akt izpodbijati, če se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih postopka, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (bistvena kršitev določb postopka). Tožena stranka je z izdajo izpodbijane odločbe in sklepa kršila navedeno določilo.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločala o pritožbah tožeče stranke in AAA zoper prvostopno odločbo, vendar v izreku o pritožbah ni odločila, pač pa prvostopno odločbo odpravila in zadevo vrnila v nov postopek. S tem je kršila določbo 1. odstavka 208. člena v zvezi z določbo 1. odstavka 245. člena ZUP/86. V obrazložitvi pa je navedla, da sta pritožbi utemeljeni, vendar ni obrazložila, iz katerih pritožbenih razlogov. Tožeča stranka zato utemeljeno ugovarja, da je s pritožbo izpodbijala zavrnitev vrnitve poslovnega prostora v posest, vendar na navedeni pritožbeni ugovor tožena stranka ni odgovorila. Z opustitvijo presoje pritožbenih navedb je tožena stranka kršila določbe ZUP/86, ki se nanašajo na obseg obrazložitve odločbe (209. člen in 2. odstavek 245. člena ZUP/86). Zaradi navedenih bistvenih kršitev določb postopka je izpodbijana odločba nezakonita.

Nadalje je tožena stranka kršila določbe postopka, ko je v pritožbenem postopku prekinila denacionalizacijski postopek. Odločitev o prekinitvi je oprla na določbo 144. člena ZUP/86. Že gramatikalna razlaga 1. odstavka 144. člena ZUP/86 kaže, da ima sklep o prekinitvi postopka naravo procesnega vodstva, kar pomeni, da je za njegovo izdajo stvarno pristojen organ, ki vodi postopek. Sklep o prekinitvi je torej izdala kot stvarno nepristojen organ, kar je tudi bistvena kršitev določb postopka.

Glede na tak tožbeni ugovor pa je sodišče presodilo še materialne razloge tožene stranke za opredelitev vprašanja lastništva na poslovnih prostorih kot predhodnega vprašanja. V navedenem pogledu sodišče meni, da je tožena stranka napačno materialno pravno presodila, da gre za predhodno vprašanje. Organ prve stopnje je na podlagi pravno relevantnih listin zemljiške knjige, ki se tudi v postopkih denacionalizacije uporabljajo za dokazovanje lastništva, ugotovil, da je zavezanec za vrnitev Mestna občina E. Presodil je tudi listine AAA, vloženo tožbo in njegove navedbe, ki naj bi kazale na drugačno lastninsko stanje, kot izhaja iz zemljiške knjige. Sodišče se strinja z razlogovanji prvostopnega organa, da je iz kupoprodajne pogodbe z dne 7. 7. 1989 in aneksa k tej pogodbi (obseg te pogodbe je predmet presoje pred sodiščem) zaključiti, da je AAA kupil od BBB samo sosednji objekt, saj se kvadratura ujema z odločbo o prenosu poslovnega prostora, s katero je BBB pridobil pravico uporabe na sosednjem objektu. Kvadratura je identična in ni verjetno, da bi vključevala tudi poslovni prostor T. 21. Po mnenju sodišča je organ prve stopnje pravilno s tehtanjem zatrjevanih ugovorov AAA ugotovil, da pravica uporabe za Mestno občino E, kot jo izkazuje zemljiška knjiga, ni vprašljiva. Organ prve stopnje je zato pravilno na podlagi dejstev iz ugotovitvenega postopka določil zavezanca iz 1. odstavka 51. člena ZDen. Le v primeru, kadar je meritorna rešitev odvisna od vprašanja, ali obstoji kakšna druga pravica, pa lahko govorimo o predhodnem vprašanju v smislu določbe 144. člena ZUP/86. V obravnavani zadevi dejstva in predloženi dokazi AAA ne ustvarjajo dvoma (oziroma vprašanja), da bi bil lahko kdo drug kot Mestna občina E pravi in zakoniti uporabnik predmetnega poslovnega prostora. Po mnenju sodišča vprašanje lastnine poslovnih prostorov ni nerešeno, saj to dejstvo izkazuje zemljiška knjiga, ki je za dokazovanje lastništva nepremičnin uradna evidenca. Po mnenju sodišča je torej tožena stranka nekritično sledila zatrjevanjem AAA ter ni opravila nujnega predhodnega tehtanja, da bi ugotovila, ali predhodno vprašanje v obravnavani zadevi obstaja, ter ali bo na rešitev sproženega pravdnega postopka organ vezan. Za predhodno vprašanje gre le, če je potem odločba organa z matičnega področja obvezna tudi za organ, ki v zadevi odloča. V obravnavani zadevi je organ prve stopnje uporabil kot dokaz zemljiškoknjižne listine, ki so za dokazovanje lastništva najrelevantnejši dokaz. V njih vpisan uporabnik je Mestna občina E, nanjo pa se sproženi pravdni postopek (izhaja iz navedb, ker tožbe v upravnem spisu ni), ne nanaša. V ponovnem postopku naj tožena stranka ob reševanju pritožb upošteva tudi pravno mnenje sodišča v zvezi s predhodnim vprašanjem.

Tožena stranka je v izpodbijani odločbi kršila pravila postopka, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve, zato je odločba tožene stranke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS) odpravilo ter zadevo v smislu 2. in 3. odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

Zahtevek za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi 3. odstavka 23. člena ZUS, ki določa da v primerih, ko sodišče odloča le o zakonitosti upravnega akta, tako je sodišče odločalo v tej zadevi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

O predlagani oprostitvi sodnih taks sodišče ni odločalo, saj se v denacionalizacijskih postopkih po določbi 71. člena ZDen taks ne plačuje.