Jedro

Ker vrednost spornega predmeta glede glavnega zahtevka ne presega revizijskega praga, glede podrednega zahtevka pa ni navedena, revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnik lastnik nepremičnine, parc. št. 25/35, vl. št. 78, k.o. ..., v izmeri 125,44 m2, kar predstavlja četrtino celotnega objekta na naslovu P., na podlagi kupoprodajne pogodbe, sklenjene med tožnikom in GIP I. dne 24.06.1991. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti najemne pogodbe št. 09571, ki sta jo dne 18.01.1994 sklenila tožnik in Občina ..., in tožeči stranki naložilo plačilo stroškov postopka.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka v pravočasni reviziji uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravdnega postopka. Predlaga, naj revizijsko sodišče razveljavi bodisi sodbo sodišča druge stopnje bodisi sodbo tega sodišča in sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo v ponovno odločanje, plačilo stroškov revizijskega postopka pa naloži toženi stranki.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki na revizijo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

V skladu z drugim odstavkom 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št. 73/07 – UPB3 in 45/08) je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). Kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, pravica do revizije pa je odvisna od vrednosti spornega predmeta, mora tožnik po drugem odstavku 180. člena ZPP že v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. Kadar tožnik v tožbi uveljavlja proti istemu tožencu več zahtevkov, ki imajo različno dejansko in pravno podlago, se vrednost tožbenega zahtevka v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Ob navedbi ene vrednosti spornega predmeta za glavni in za podrejeni zahtevek, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi, se šteje, da je navedena vrednost za glavni zahtevek, za podredni zahtevek pa ne (tako npr. II Ips 259/2005).

Glavni in podrejeni tožbeni zahtevek, ki ju uveljavlja tožeča stranka, temeljita na različni pravni in dejanski podlagi. Z glavnim zahtevkom tožeča stranka zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini, kar utemeljuje z obstojem kupoprodajne pogodbe, s podrednim tožbenim zahtevkom pa uveljavlja ničnost druge, tj. najemne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama. Tožeča stranka je za oba zahtevka v tožbi navedla vrednost 1.000.000 SIT (sedaj 4.172,93 EUR). Ker ta ne presega revizijskega praga, revizija v tem delu ni dovoljena. Glede podrednega zahtevka revizija ni dovoljena, ker vrednost spornega predmeta ni označena.

Po navedenem je revizijsko sodišče revizijo zavrglo (377. člen ZPP).